Jedro

Ker toženec oziroma njegov zakoniti zastopnik ni predložil zdravniškega opravičila na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (ampak le priporočilo psihiatra za odobritev bolniškega staleža), je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da ni izkazan opravičljiv razlog za odsotnost oziroma za preložitev naroka za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke z dne 12. 9. 2011 za vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku na transakcijski račun sodišča prve stopnje povrne stroške v znesku 359,92 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tako določene zapadlosti dalje do plačila (drugi odstavek izreka).

Zoper takšen sklep se tožena stranka pritožuje iz „vseh razlogov“. Navaja, da tožba in zamudna sodba toženi stranki nista bili pravilno vročeni. Iz vročilnice, ki se nahaja v sodnem spisu, je razvidno, da sta bili tožba in zamudna sodba vročeni na naslov P. ulica 24, zgolj s pripisom M.. Sedež tožene stranke pa je v naselju B., kjer je prav tako kot v M. P. ulica 24, pošta pa je v obeh primerih M.. Navedeno pomeni, da toženi stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku. Sodišče prve stopnje je za 29. 9. 2011 razpisalo narok za preverjanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Iz pravočasno poslanega zdravniškega spričevala izhaja, da se zakoniti zastopnik tožene stranke zaradi bolezni tega naroka ni mogel udeležiti. Navedeno pomeni, da so bili podani pogoji za preložitev naroka. Sodišče prve stopnje nima zadostnega znanja s področja medicine, da bi lahko samo presojalo, ali je bil zakoniti zastopnik tožene stranke sposoben pristopiti na razpisani narok. Tožena stranka je že v svojem predlogu jasno izpostavila, da je sestra zakonitega zastopnika dvignila obvestilo, ko je šla na pošto, pa pošiljke tam ni bilo. V kolikor je sodni vročevalec pošto nepravilno vročil na naslovu P. ulica 24 v M., to ni problem tožene stranke. Nikjer ni razvidno, da bi bila pošta vročena oziroma puščena v poštnem predalčniku na naslovu P. ulica 24, v naselju B.. Sodišče prve stopnje nepravilno povzema navedbe tožene stranke, saj toženec (pravilno zakoniti zastopnik tožene stranke), nikoli ni potrdil, da je sam prejel obvestilo o pošiljki, temveč je to obvestilo prejela njegova sestra. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni v smeri pritožbenih navedb, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Z navedbo, da pritožbo vlaga iz „vseh razlogov“ tožena stranka formalno uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Vendar pa tožena stranka ne navaja, katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo ali pa jih je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo predvsem, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

Z navedbo, da bi sodišče prve stopnje moralo preložiti narok, ki ga je razpisalo na podlagi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pritožba smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 115. členom ZPP. V skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP sodišče lahko preloži narok zaradi tega, ker stranka ne more priti zaradi zdravstvenih razlogov, vendar le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče v zvezi s sodelovanjem na naroku, oseba pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Gre za potrdilo na podlagi 80. a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-K, Ur. l. RS, št. 72/2006 s spremembami), ki mora vsebovati podatke o osebnem imenu, prebivališču in datumu rojstva zavarovane osebe, podatek o upravičeni odsotnosti in predvidenem obdobju ter podatek o tem, ali gre za bolezen ali poškodbo. To potrdilo mora biti izdano na obrazcu, ki ga je minister za zdravje predpisal s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Ur. l. RS, št. 118/2008). Zakoniti zastopnik tožene stranke takšnega potrdila ni predložil, temveč je predložil le priporočilo psihiatra za odobritev bolniškega staleža, kar pa ne zadošča glede na zgoraj citirane določbe ZPP, ZZVZZ-K in pravilnika. Zaradi navedenega so tudi povsem neumestne pritožbene navedbe o tem, da sodišče prve stopnje nima zadostnega znanja s področja medicine, da bi lahko presojalo, ali je bil zakoniti zastopnik tožene stranke sposoben pristopiti na razpisan narok. Sodišče prve stopnje tega tudi ni počelo, temveč je le ugotovilo, da ne gre za upravičeno odsotnost v smislu določbe 115. člena ZPP.

Navedba o tem, da tožena stranka uveljavlja vse razloge, pomeni, da uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar pa se zamudne sodbe iz tega razloga sploh ne more izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP).

Protispisno je pritožbeno zatrjevanje, da naj bi vročevalec pošto očitno nepravilno vročal na naslovu P. ulica 24 v M. in ne na naslovu P. ulica 24 v naselju B.. Res je sicer, da na območju pošte M. obstajati dve P. ulici, ena v B. in druga v R., vendar pa iz spisa ne izhaja, da bi vročevalec tožbo in zamudno sodbo poskušal vročiti na naslov P. 24 v R., temveč je nasprotno na obeh obvestilih sodišču o poskusu vročitve izrecno zapisano, da je bil poskus vročitve opravljen v B.. Zgolj zaradi tega, ker pri naslovniku ni dodatnega zapisa „B.“, temveč le naziv pošte M. – dostava, ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, to je nepravilno vročanje tožbe oziroma zamudne sodbe.

Pritožba sodišču neutemeljeno očita napačno povzemanje navedb tožene stranke v vlogi z dne 12. 9. 2011. Ni nobenega nasprotja med vsebino te vloge in navedbo v izpodbijanem sklepu, da je toženec (pravilno zakoniti zastopnik tožene stranke) v tej vlogi zapisal, da je obvestilo o pošiljki na tem naslovu (v B.) prejela oziroma dvignila njegova sestra. Zakoniti zastopnik tožene stranke v tej vlogi namreč navaja, da je bilo dne 17. 8. 2011 puščeno obvestilo na naslovu njegove družbe (pri njegovi sestri) v B. za pismo in da je to obvestilo dvignila sestra in mu ga minuli četrtek izročila, da je šel v petek na pošto, da ga dvigne, vendar tam pošiljke ni bilo.

Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje morala opraviti tudi zamujeno procesno dejanje, v tem primeru je to odgovor na tožbo, česar pa tožena stranka ni storila.

Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 116. člena ZPP, ko je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje. V skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka narok oziroma rok za kakšno pravno dejanje zamudila iz upravičenega razloga in je zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Glede na to, da je sodišče prve stopnje tožbo v odgovor pravilno vročalo na naslovu tožene stranke v R., pri čemer je prišlo do fikcije vročitve, ni mogoče šteti, da gre za upravičen razlog, zaradi katerega je tožena stranka zamudila rok za odgovor na tožbo, zaradi česar je nato prišlo do izdaje zamudne sodbe. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno vročalo zamudno sodbo na naslov tožene stranke v R., zato tudi ni upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, glede vročanja zamudne sodbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.