Jedro

Natančen datum zapadlosti terjatve iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, temveč je odvisen od nastopa bodočega, negotovega dejstva (pojav plesni oziroma vlažnega madeža), zato je nastop tega dejstva in posledično zapadlost skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena ZIZ treba izkazati na predpisan način s kvalificirano listino.

Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, ni izvršljiva in na njeni podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika ugodilo tako, da je sklep o izvršbi z dne 2. 10. 2015 razveljavilo, izvršbo ustavilo ter razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja in predlog za izvršbo zavrnilo (1. točka izreka sklepa). Sklenilo je, da se v zemljiški knjigi tega sodišča pri ID znaku 1, pri ID znaku 2, pri ID znaku 3, pri ID znaku 4, pri ID znaku 5, pri ID znaku 6 in pri ID znaku 7 izbriše zaznamba sklepa o izvršbi z dne 2. 10. 2015 (2. točka izreka sklepa). Odločilo je tudi, da je upnik dolžan v 8 dneh od prejema tega sklepa dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka v višini 283,47 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnica zaradi zmotne uporabe 20. člena ZIZ in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče je pritrdilo dolžniku, da sodna poravnava ne vsebuje določno opredeljenega dneva zapadlosti terjatve, zato ni izvršljiva, tako stališče pa je napačno. Smisel izvršilnega naslova, kot je sodna poravnava, je v čimvečji učinkovitosti izterjave upnikove terjatve, kar mora biti temeljno vodilo izvršilnega sodišča. Sodišče mora zapadlost v prvi vrsti ugotavljati na podlagi razpoložljivih podatkov spisa, pri čemer mora upoštevati tudi trditveno podlago strank in izhajati iz tehtanja verjetnejših trditev. Predlog za izvršbo sme tako zavrniti šele, če po skrbni presoji podatkov spisa upnikova terjatev in njena zapadlost res nista izkazani. V danem primeru sodišče po mnenju upnika dolžnosti kritične presoje ni izpolnilo. Ne drži, da dolžnik s pojavom plesni ni bil seznanjen, saj je prejel poziv upnice z dne 14. 2. 2011. Upnica je v predlogu tudi pojasnila, da je dolžnik kljub zanikanju svoje odgovornosti napako poskusil odpraviti, vendar neuspešno oziroma neustrezno. S tem je konkludentno priznal vse elemente terjatve, tudi njeno zapadlost, zato odločitve ni mogoče opreti na 20. člen ZIZ, ker zapadlost po (neustrezni) izpolnitvi ne more biti več sporna. Po pripoznanju terjatve zapadlosti ni več mogoče nasprotovati, dolžnik bi po tem imel samo še ugovor izpolnitve obveznosti. Če bi obveljalo stališče sodišča prve stopnje, bi moral upnik v primeru neustrezne izpolnitve vsakokrat ponovno tožiti na ugotovitev zapadlosti terjatve iz izvršilnega naslova, kar pa je v nasprotju z določili OZ, da obveznost ne preneha, dokler ni izpolnjena. Zapadlost je povsem drugo vprašanje, ki ga sodišče po pripoznavi obveznosti in poskusu njene izpolnitve ni več dolžno obravnavati. Sodišče bi moralo upoštevati, da je smisel izvršbe pri nenadomestnih dejanjih ravno v tem, da upnik pridobi izpolnitev od nekoga drugega, če dolžnik obveznosti ne spoštuje oziroma je ni sposoben izpolniti. Drugačna praksa bi privedla do izvršilnih naslovov za enkratno uporabo. Temeljna napaka sodišča je torej v tem, da meni, da zapadlost terjatve ni izkazana, čeprav jo je dolžnik z izpolnitvenimi ravnanji že pripoznal. Abstraktni dejanski stan po 20. členu ZIZ v konkretni situaciji, ko je obveznost že priznana, ni podan. Upnica še poudarja, da je tudi iz same poravnave vidno, da terjatev zapade v 15 dneh od prejema poziva, kar je ob dejstvu izkazane priporočene pošiljke povsem jasno določen trenutek. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor zavrne, in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je 2. 10. 2015 na predlog upnice izdalo sklep o izvršbi na podlagi sodne poravnave Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1286/2009 z dne 15. 10. 2010. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da dolžnik utemeljeno uveljavlja ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega sicer sodišče po drugem odstavku istega člena pazi tudi po uradni dolžnosti, in sicer, da listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov, višje sodišče pa odločitev sprejema kot pravilno.

6. Kot je bilo že pojasnjeno, je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi izdan na podlagi sodne poravnave, sodna poravnava pa je po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ lahko izvršilni naslov, če je izvršljiva. Kot pogoj za izvršljivost sodne poravnave prvi odstavek 20. člena ZIZ določa zapadlost terjatve, ki se po drugem in tretjem odstavku istega člena dokazuje z z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla.

7. Sodna poravnava, na podlagi katere je upnik vložil predlog za izvršbo v predmetni zadevi, v 2. točki določa: „glede 3. in 5. alineje tožbenega zahtevka se stranki dogovorita, da se tožba umakne, tožena stranka J. s.p. pa tožeči stranki daje izrecno jamstvo, da se v roku enega leta od sklenitve poravnave v danem stanju objekta tožeče stranke ne bo več pojavila plesen na zunanjem vogalu spalnice pri tleh in pod stropom ter da ne bo več zamakanja vlage v strop spalnice ali garderobe, sicer se v tem roku zaveže na prvi poziv tožeče stranke v 15 dneh odpraviti posamično napako tako, da bo v primeru pojava plesni na zunanjem vogalu spalnice, na zunanjem delu nosilnega vertikalnega AB stebra položil dodatno - zadostno toplotno izolacijo in fasado vrnil v prejšnje stanje, v primeru pojava vlažnega madeža na stropu spalnice ali garderobe prebil in razgrnil stropno konstrukcijo, odpravil lokalne preboje toplotne izolacije, popravil morebitne poškodbe parne zapore ter vrnil stropno konstrukcijo v prejšnje stanje, vključno s sliko- pleskarskimi deli, da ne bo izvršbe.“

8. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, natančen datum zapadlosti terjatve iz tako sklenjene sodne poravnave ne izhaja, temveč je odvisen od nastopa bodočega, negotovega dejstva (pojav plesni oziroma vlažnega madeža), zato je nastop tega dejstva in posledično zapadlost skladno z drugim in tretjim odstavkom 20. člena ZIZ treba izkazati na predpisan način s kvalificirano listino. Sodna poravnava, ki vsebuje pogojno terjatev, brez predložitve javne listine oziroma po zakonu overjene listine, ki izkazuje zapadlost terjatve, torej ni izvršljiva in na njeni podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.

9. Na obstoj in primernost izvršilnega naslova sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato so neutemeljena pritožbena pričakovanja upnice, da bo izvršilno sodišče zapadlost terjatve mimo zahtev iz 20. člena ZIZ (torej ne da bi upnik zapadlost terjatve, ki ne izhaja že iz same sodne poravnave, izkazoval s kvalificirano listino) ugotavljalo v dokaznem postopku na podlagi podatkov spisa, na podlagi navedb strank in s tehtanjem verjetnosti podanih navedb. Instrumentarij izvršilnega postopka za kaj takega niti ni primeren, saj gre za strogo formaliziran postopek, v katerem se le še prisilno izvršuje terjatev, katere zapadlost je že izkazana na zakonsko predpisan način. Vse upničine navedbe o pozivanju dolžnika k izpolnitvi in o neustreznih poizkusih odprave napake ter upničina pravna naziranja o konkludentnem pripoznanju terjatve se ob navedenem izkažejo za pravno nepomembna, zato se višje sodišče do njih posebej ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dolžnikovemu ugovoru pravilno ugodilo, sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljavilo, izvršbo ustavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Posledično je pravilna tudi odločitev o stroških ugovornega postopka.

11. Ker je pritožba neutemeljena in ker niso podane procesne kršitve, na katere višje sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, jo je višje sodišče zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).