Jedro

Dovolj je, da se je sodišče prve stopnje glede drugih tehničnih rešitev za zavarovanje nevarnih območij stroja sklicevalo na mnenje izvedenke, kako bi lahko tožena stranka zagotovila zaščito delavca, da v sedečem položaju ob premikanju rok levo in desno ob dvigu in spustu, ne bi dosegel nevarnega območja stroja. Zakaj pa naj bi zaradi dodatne zaščite, ki jo je namestila po nesreči, izdelki zastajali, tožena stranka ni pojasnila v taki meri, da bi lahko ovrgla mnenje izvedenke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 32.308,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 23.763,42 EUR od 28. 4. 2007 do plačila, od zneska 2.339,65 EUR od 2. 7. 2007 do plačila in od zneska 6.205,84 EUR od 18. 2. 2009 do plačila ter še pravdne stroške v višini 578,48 EUR.

2. Tožena stranka je v pritožbi zoper sodbo navedla, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da višje sodišče sodbo spremeni ali jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče je ugodilo zahtevku tožeče stranke zaradi povračila škode, ki je nastala zaradi zdravljenja in izplačila nadomestil njenemu zavarovancu A.M., ki se je kot delavec poškodoval pri delu pri toženi stranki. Ugotovilo je, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem ima Zavod pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je poškodba zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izpolnjeni ustrezni ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

K načinu dela zavarovane osebe

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavarovanec delal na stroju za pihanje plastike, ki deluje avtomatsko. V času obratovanja je območje stroja nevarno. Delovna naloga zavarovanca je bila, da fizično (z rokama) pobere izdelke, ki jih stroj izmeče in jih preloži v škatlo za pakiranje in odpremo. Delavec pri delu sedi na stolu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila praksa taka, da se sedi na razdalji od stroja, ki je odvisna od vrste artikla, ki ga stroj izmeče ter da je bilo mesto teh delovnih nalog postavljeno preblizu nevarnega območja stroja glede na dejstvo, da mora delavec pri pobiranju izdelkov premikati obe roki. S premiki rok zato lahko ponesreči doseže nezaščiteno nevarno območje stroja.

7. Tožena stranka s pritožbenimi trditvami, da so delavci različno veliki in je jasno, da si mora vsak namestiti stol tako, da bo najlažje delal glede na svoje fizične značilnosti, ni ovrgla ugotovitve sodišča prve stopnje, da z dopuščanjem proste namestitve stola ob stroju, zaradi premikanja rok, delavec, če je stol preblizu nevarnemu območju delovanja stroja, lahko ponesreči seže tudi v območje nevarnega dela stroja.

K poškodbi zavarovane osebe

8. V trenutku nesreče (11. 5. 2004 ob 23.00 uri) je zavarovanca pri običajnem pobiranju izdelkov, ko je sedel na stolu, s hrbtom obrnjen proti stroju, od zadaj roka stroja na mestu, kjer stroj ni imel zaščite, zgrabila za desno roko, pri čemer je utrpel telesne poškodbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je delavec v trenutku nesreče delo opravljal na do tedaj uveljavljani način dela.

9. V zvezi z navedeno ugotovitvijo tožena stranka v pritožbi navaja, da si je delavec postavil stol preblizu stroja in da ob pravilnem položaju ne bi mogel doseči niti slučajno poseči v nevarni del stroja. Tako stališče je sicer logično, ne pa tudi zaključek, da je do nesreče prišlo zaradi povsem (za toženo stranko) nepredvidljive napake delavca, ne pa zaradi neustrezne zaščite stroja. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je bil položaj delavca ob nesreči nepravilen, ker mu je bilo z načinom sedenja omogočeno, da se približa neposredno nevarnemu območju stroja, ki v premikajočem delu ni bilo zavarovano. Iz tega opisa ni mogoče sklepati na soodgovornost delavca, poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je delo kritičnega dne opravljal na enak način kot pred tem, česar tožena stranka ni uspela izpodbiti. Zato neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava glede soodgovornosti delavca.

K ugotovljenim kršitvam ustreznih ukrepov varstva pri delu

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka neustrezno zaščitila nevarni del delujočega stroja, da je dopustila delo ob stroju v položaju, ki je bil glede na nezaščiteni del stroja preblizu nevarnemu območju premikajočega stroja, da ni naredila simulacije dejanskih delovnih razmer in zagotovila optimalnega položaja pri delu ob nevarnem stroju, da ni praktično poučila delavca o načinu uporabe konkretnega stroja in da ni opravljala občasnih preizkusov usposobljenosti delavca za varno delo. Toženi stranki je očitalo kršitev določb ZVZD in Pravilnika o varnosti pri zdravju pri uporabi delovne opreme.

11. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme v 6. členu določa: „Če varnosti in zdravja pri delu v nevarnem območju ni mogoče zagotoviti s konstrukcijskimi rešitvami, ga mora delodajalec zagotoviti z drugimi tehničnimi rešitvami (z varnostnimi napravami, varovali ipd), pri katerih ni potrebno, da se delavec med uporabo delovne opreme nahaja neposredno v nevarnem območju.“ Tožena stranka nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje, da ni zagotovila konstrukcijskih rešitev, ker iz razlogov sodbe ne izhaja, kakšni naj bi ti bili. Zato meni, da bi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru moralo upoštevati, da so konstrukcijske rešitve stroja primerne in da je z ustreznim odmikom posode z izdelki od nevarnega območja stroja delodajalec v konkretnem primeru zadostil zahtevi preprečevanja dela neposredno v nevarnem območju stroja. Dovolj je, da se je sodišče prve stopnje glede drugih tehničnih rešitev za zavarovanje nevarnih območij stroja sklicevalo na mnenje izvedenke, kako bi lahko tožena stranka zagotovila zaščito delavca, da v sedečem položaju ob premikanju rok levo in desno ob dvigu in spustu, ne bi dosegel nevarnega območja stroja (z ustrezno zaščitno pregrado, nastavljivo glede na velikost proizvoda tako, da to varovalo zaščiti celotno območje gibajoče leve in desne roke in odprtine spodaj pod vsako roko). Možna je zamrežena zaščitna ograja ali iz pleksi stekla. Različne dimenzije izdelkov pri tem ne morejo biti razlog, da tehnična izvedba ne bi bila mogoča. Da je pred nesrečo tožena stranka iskala ustrezne rešitve, ni trdila. Pritožbeno sodišče ne more pritrditi njenemu stališču, da v konkretnem primeru ni bilo nobenega predvidljivega elementa, da bi tožena stranka razmišljala, da bi lahko prišlo do nesreče. Zakaj pa naj bi zaradi dodatne zaščite, ki jo je namestila po nesreči, izdelki zastajali, tožena stranka ni pojasnila v taki meri, da bi lahko ovrgla mnenje izvedenke.

K škodi in vzročni zvezi

12. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da do nesreče in posledično poškodbe ter zdravljenja zavarovanca (s stroški, ki jih je izplačala v zvezi s tem tožeča stranka) ne bi prišlo, če bi tožena stranka zavarovanje svojega delavca pred možnostjo poškodb na konkretnem nevarnem stroju zagotovila z ustrezno (tehnično) zaščito, delavcu pa z odrejenimi optimalnimi ukrepi o načinu dela pri nevarnem stroju zagotovila gibanje izven nevarnega območja stroja.

13. Ker so se kot neutemeljene izkazale pritožbene trditve, da je nevarno območje stroja bilo ustrezno zavarovano, tožena stranka ni uspela omajati pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da v primeru, če bi zagotovila ustrezno tehnično zaščito pred dosegom rok v nevarno območje stroja, do nesreče ne bi prišlo. V tem primeru tudi razdalja stola od stroja ne bi bila pomembna. Neposrednega nadzora delavca pa sodišče prve stopnje toženi stranki ni očitalo, zato so nepomembne pritožbene trditve v smeri neizvedljivega stalnega nadzora delavcev.

Odločitev o pritožbi

14. S tem je sodišče druge stopnje presodilo odločilne navedbe pritožbe in jih kot neutemeljene zavrnilo. Ker tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).