Jedro

Ker iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da gre za spor o refundaciji nadomestila plače, ki naj bi jo delodajalec izplačal svojemu delavcu, je očitno, da ne gre za spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje, torej tudi ne gre za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev oziroma škode v zvezi s tem področjem (v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZDSS-1).

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je v tožbi, ki jo je vložila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, navedla, da je za svojega delavca uveljavila refundacijo bruto nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni od 11. 8. do 31. 8. 2009, za polni delovni čas. Tožena stranka je njeno zahtevo zavrnila, na posebno pisno zaprosilo pa nato izdala tudi zavrnilni odločbi z dne 22. 10. 2009 in 19. 2. 2010. V tožbi se sklicuje na nepravilno postopanje tožene stranke v zvezi s priznavanjem bolniškega staleža tožničinemu delavcu, saj imenovani zdravnik temu delavcu ni smel najprej prekiniti, nato pa čez nekaj časa ponovno odpreti bolniškega staleža. Predlaga razveljavitev obeh odločb tožene stranke in vrnitev zadeve v ponovno presojo prvostopenjskega organa tožene stranke, ki naj ugotovi upravičenost tožeče stranke do refundacije za sporno obdobje.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom VII Ps 692/2010-7 z dne 15. 12. 2011 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu in po pravnomočnosti zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Presodilo je, da ne gre za socialni spor na podlagi določbe 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), temveč za gospodarski spor v skladu z določbo 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Pri tem se je sklicevalo tudi na sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 269/2008 z dne 8. 6. 2010. 3. Okrožno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je v skladu s 24. ter 25. členom ZPP predlagalo Vrhovnemu sodišču, da odloči v sporu o pristojnosti, saj naj bi delovno in socialno sodišče nepravilno ocenilo, da ne gre za socialni spor. Sklicevalo se je na določbo drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 in sklep Vrhovnega sodišča VIII R 11/2010. 4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati tiste spore, za katere je tako določeno (predvsem) v ZDSS-1. Pri tem je socialno sodišče pristojno za odločanje tudi na področju zdravstvenega zavarovanja, in sicer o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje (2.a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), na tem področju pa je pristojno tudi za odločanje o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev ter o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javne oblasti (zavod) povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva (drugi odstavek 7. člena ZDSS-1).

6. Ker iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da gre za spor o refundaciji nadomestila plače, ki naj bi jo delodajalec izplačal svojemu delavcu, je očitno, da ne gre za spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje (1), torej tudi ne gre za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev oziroma škode v zvezi s tem področjem (v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZDSS-1).

7. Gre za spor iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP (2), po kateri je gospodarski spor opredeljen kot spor, v katerem je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. 8. Okrožno sodišče se s tem v zvezi tudi neutemeljeno sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča VIII R 11/2010, saj je šlo v tej zadevi za dva po vsebini različna, vendar medsebojno povezana zahtevka. Vrhovno sodišče je v zvezi z odločanjem o zahtevku za odpravo odločb tožene stranke o priznanju pravice do nadomestila plače delavcu tožeče stranke (delodajalcu) zaradi začasne zadržanosti z dela odločilo o stvarni pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ni pa takšne odločitve sprejelo v zvezi z odločanje o zahtevku delodajalca za refundacijo nadomestila plače, ki jo je delavcu izplačal. Sicer pa stališče o tem, da gre v takšnih primerih za gospodarski spor, izhaja iz številnih odločb Vrhovnega sodišča, npr. VIII R 16/2001, III R 19/2006, VIII Ips 269/2008, VIII Ips 420/2009, VIII Ips 429/2009, VIII Ips 204/2010, itd. 9. Vrhovno sodišče je zato v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Op. št. (1): Pravice do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so jasno določene v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 in nadalj.).

Op. št. (2): Tega ne spremeni niti nekoliko neposrečen zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in vrnitev zadeve v ponovno presojo organu tožene stranke. Ob takšnem zahtevku tožeča stranka spregleda, da bi tudi, če bi šlo za socialni spor, ta predstavljal spor polne jurisdikcije – torej bi bilo ob odpravi odločb tožene stranke edino logično in smotrno odločati (seveda ob ustreznem dajatvenem zahtevku) o plačilu (refundaciji) zneska plačanega nadomestila delavcu, kar tudi po svoji naravi predstavlja premoženjski spor.