Jedro

Ker tožnik srebrni priznanji iz matematike in zgodovine ni prejel za tekmovanje na državni stopnji, njegovega dosežka ni mogoče opredeliti kot izjemnega v smislu 24. člena ZŠtip-1. Zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje Zoisove štipendije in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje te pravice utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 24. 7. 2015, odločbe A. št. 1... z dne 26. 1. 2015 in da se tožeči stranki povrnejo stroški postopka, se zavrne.“

II. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke z dne 24. 7. 2015 in odločbo A. z dne 26. 1. 2015 (I. točka izreka), tožniku priznalo pravico do Zoisove štipendije za šolsko leto 2014/2015 (II. točka izreka) in toženki naložilo, da v roku 15 dni tožniku odmeri Zoisovo štipendijo in mu zapadle zneske v istem roku izplača (III. točka izreka). Štelo je, da je potrebno kot dosežek upoštevati doseženo srebrno priznanje iz znanja zgodovine kot tudi srebrno Vegovo priznanje in je tako tožnik izpolnil pogoje za priznanje izjemnega dosežka po Zštip-1. 2. Pritožuje se toženka. Meni, da je neutemeljen zaključek sodišča, da je šlo pri tekmovanjih, kjer je tožnik dobil srebrni priznanji, za državno tekmovanje. Tekmovanje mora potekati na državni ravni. Šele takrat se šteje, da gre za državno tekmovanje. To določa tudi prvi odstavek 5. člena Pravilnika, ki podrobneje opredeljuje tudi pojem izjemnih dosežkov. Tekmovanja so različno organizirana, nekatera imajo samo dve stopnji tekmovanja (šolsko in državno ali področno in državno), druga tri stopnje, od tega je odvisno, katera priznanja se podeljujejo na posamezni ravni tekmovanja. V predmetni zadevi se na državni ravni tekmovanja vedno podelijo zlata priznanja, srebrna priznanja se podelijo na državni ravni zgolj v primeru, ko je tekmovanje organizirano dvostopenjsko (kot npr. tekmovanje iz znanje biologije Proteus). Tako je napačno stališče v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da na Vegovem tekmovanju in tekmovanju iz zgodovine sploh ni bilo mogoče doseči srebrnega priznanja na državni ravni, zaradi česar je posledično treba upoštevati kot izjemni dosežek srebrno priznanje, doseženo na področni ravni. Tako ZŠtip-1 in Pravilnik opredeljujeta, kateri dosežki se štejejo za tako izjemne, da je na njihovi podlagi mogoče pridobiti Zoisovo štipendijo. Tožnik je prejel srebrna priznanja, dosežena na področnih ravneh tekmovanja, zaradi česar glede na nivo oziroma stopnjo tekmovanja, ne izpolnjujeta kriterija izjemnega dosežka in tako tudi nista bila upoštevana v izpodbijanih upravnih odločbah glede vtoževane pravice do Zoisove štipendije. Pritožba se sklicuje tudi na stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča v sodbi opr. št. Psp 124/2016 z dne 30. 6. 2016. 3. Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo, v kateri meni, da je pritožba toženke neutemeljena. Sodišče je pravilno ugotovilo, da sta tekmovanje iz zgodovine in tekmovanje iz matematike državni tekmovanji in sofinancirani s strani države (5. člen Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij) in da srebrno priznanje, pridobljeno na področnem nivoju, ustreza izjemnemu dosežku. Trditve toženke, da srebrno priznanje iz matematike in zgodovine, pridobljeno na področnem nivoju državnega tekmovanja ne predstavljata izjemnega dosežka je v izrecnem nasprotju z določbo 24. člena Zakona o Zoisovi štipendiji. Sodba opr. št. Psp 124/2016 z dne 30. 6. 2016, ki jo navaja pritožba izpostavlja povsem drug vidik odprtega vprašanja, kot je bil obravnavan v predmetnem sporu. Sodišče se je v citirani zadevi ozko in strogo opredelilo samo do vprašanja nivoja pridobitve priznanja, pri tem pa je bil 24. člen ZŠtip-1 napačno razlagan. Tekmovanje iz zgodovine in matematike je državno tekmovanje, sofinancirano iz javnih sredstev. Tožnik je na takšnem tekmovanju dosegel srebrno priznanje in tako izpolnil pogoje iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o štipendiranju. Gre za jasno določbo, kjer zakon kot izjemen dosežek opredeljuje tako srebrno kot zlato priznanje na državnem tekmovanju. Pojem državnega tekmovanja pa ureja 5. člen Pravilnika na tekmovanju iz znanja zgodovine in matematike, srebrnega priznanja na državnem nivoju sploh ni bilo mogoče prejeti, je lahko pridobljeno srebrno priznanje le v primeru, da je pridobljeno na področnem nivoju tekmovanja. Vse to je prvostopenjsko sodišče pravilno interpretiralo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar je na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo, zato je odločitev bilo potrebno v pritožbenem postopku spremeniti.

6. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami - ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 24. 7. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo A. z dne 26. 1. 2015. S slednjo je bila zavrnjena vloga tožnika za dodelitev Zoisove štipendije.

7. Zoisova štipendija je na podlagi 21. člena Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami, ZŠtip-1) namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganj izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodatne vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Pogoje za pridobitev Zoisove štipendije določa 22. člen. Pravi, da Zoisovo štipendijo za izobraževanje lahko pridobi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena tega zakona, ki je dosegel izjemni dosežek in je, med drugim, v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno, najmanj 4,7 - za dijaka v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja. V 24. členu je določeno, kaj se šteje za izjemne dosežke. Za predmetni spor je pomembna 2. alineja prvega odstavka tega člena, ki določa, da se za izjemne dosežke štejejo prejeta zlata in srebrna priznanja in znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev.

8. Spor se v predmetni zadevi nanaša na to, ali tožnik izpolnjuje pogoj izjemnega dosežka, saj je tožnik izpolnil pogoj povprečne ocene in je v zaključnem razredu osnovne šole v šolskem letu 2013/2014 presegel zahtevano višino povprečne ocene 4,7. 9. Tožnik je dosegel tudi srebrno priznanje za uspeh na področnem tekmovanju iz matematike v šolskem letu 2012/2013, srebrno priznanje za dosežek na področnem tekmovanju iz zgodovine v šolskem letu 2012/2013 in v šolskem letu 2013/2014. Prvostopenjsko sodišče je v zvezi z navedenimi priznanji štelo, da je doseženo srebrno priznanje iz znanja zgodovine kot srebrno Vegovo priznanje šteti kot izredni dosežek v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1. 10. Pritožbeno sodišče meni, da je prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem napačno uporabilo materialno pravo in si določbo 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, glede prejetih srebrnih priznanj, napačno razlagalo kot izjemni dosežek.

11. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogovanjem pritožbe, saj je takšno stališče že zavzelo v sodbi opr. št. Psp 124/2016 z dne 30. 6. 2016, kjer se je opredelilo do tega, ali je srebrno priznanje šteti kot izjemni dosežek. Pri tem je poudarilo, da državno tekmovanje iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 predstavlja le tekmovanje na državni ravni in je zmotno, da za dodelitev Zoisove štipendije zadostuje že srebrno priznanje na državnem tekmovanju katerekoli, tudi področne oziroma regionalne stopnje.

12. Po 6. členu Pravilnika o sofinanciranju državnih tekmovanj (Ur. l. RS, št. 31/2008) so državna tekmovanja sicer res tekmovanja, ki jih sofinancira ministrstvo in morajo biti organizirana stopenjsko, npr. na šolski, regionalni, državni ravni, vendar določa Pravilnik postopek, kriterije in merila za sofinanciranje organizacije in izvedbe državnih tekmovanj, ne pa pogojev za dodelitev Zoisovih štipendij. Pravna pravila glede dodelitve Zoisovih štipendij pa so določena izključno v ZŠtip-1 in Pravilniku o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Ur. l. RS, št. 35/14 s spremembami). Pri tem pritožbeno sodišče opozarja na določbo prvega odstavka 5. člena Pravilnika in na drugi odstavek iz tega člena.

13. Tudi s strani tožeče stranke v spis predložena Pravilnika o tekmovanju učencev iz znanja zgodovine in Pravilnika o tekmovanju osnovnošolcev v znanju matematike za Vegova priznanja jasno kažeta, da poteka tekmovanje učencev na treh stopnjah, in sicer na prvi stopnji kjer gre za šolsko tekmovanje in dobijo udeleženci bronasta priznanja, na področnih tekmovanjih, kjer pridobijo srebrna priznanja in na državnem tekmovanju, kjer pa dobijo udeleženci zlata priznanja. Pritožbeno sodišče tako šteje, da zgolj zlata in srebrna priznanja dobljena na državnem tekmovanju, torej tista, na najvišji stopnji od več stopenj tekmovanja, so priznanja, ki izpolnjujejo dosego izjemnega dosežka, kot pogoja navedenega v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1. 14. Navedenih določb ZŠtip-1 in Pravilnika ni mogoče razlagati in uporabiti na način, za katerega se zavzema v odgovoru na tožbo tožeča stranka in kakor je to štelo prvostopenjsko sodišče, torej, da državno tekmovanje predstavlja vsako tekmovanje znotraj države, sofinancirano iz javnih sredstev, ne glede na njegovo stopnjo. Stališče prvostopenjskega sodišča, da za dodelitev Zoisove štipendije zadostuje že srebrno priznanje na državnem tekmovanju katerekoli, tudi področne oz. regionalne stopnje, je zato zmotno.

15. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ob uporabi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek stroškovno zavrnilo. Glede na uspeh (154. člen ZPP), krije stroške odgovora na pritožbo tožnik sam.