Jedro

Tožnikov izostanek z razgovora, ker je nanj pozabil, ne predstavlja opravičljivega razloga iz 9. alineje 1. odst. 129. člena ZUTD.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. ... (...) z dne 2. 11. 2016 in ugotovitev, da je tožnik od 5. 10. 2016 še naprej voden v evidenci brezposelnih (I. tč. izreka). Presodilo je, da je drugostopenjska odločba z dne 4. 5. 2017 v zvezi s prvostopenjsko, pravilna in zakonita. Hkrati je izreklo, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnik po pooblaščenem odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku, oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Čeprav je sodba izpodbijana iz vseh pritožbenih razlogov, pritožnik sam navaja, da je sodišče pravno podlago pravilno uporabilo, da ne dvomi, da odločitev formalno ne bi bila pravilna in da glede uporabe materialnega prava nima pomisleka. Vendar opozarja, da prihaja pri vodenju evidence brezposelnih do anomalij, ki življenjsko niti poslovno niso običajne. Opozoril je na bolezen in zdravljenje, kar je potrdil tudi zdravnik A.A.. Največji problem je vabilo na razgovor za 5. 10. 2016, ki ga je prejel že 4. 4. 2016. Celo v pravdnih postopkih ni običajno, da bi se vabila vročala šest mesecev pred narokom, saj se v tem času lahko pripeti marsikaj, tudi da stranka pozabi. Imel je poškodbo glave s pretresom možganov, kar ima za posledico motnje spomina, prejema zdravila, kar lahko vpliva na spominske sposobnosti. Dne 4. 4. 2016 je vabilo prejel v dobri veri, da se bo 5. 10. 2016 sestanka udeležil, vendar je žal v šestmesečnem vmesnem obdobju na to pozabil. Kasneje, oz. še istega dne se je odpravil na zavod, da se opraviči, vendar je naletel na zaprta vrata, kar naj bi potrdila B.B., ko je pojasnila, da v kolikor se je zglasil v četrtek 6. 10. 2016, bi res lahko naletel na zaprta vrata, ker ima na ta dan službene sestanke. Nima druge možnosti, kot da opozori, da je sodba morebiti pravno formalno pravilna, vendar življenjsko nesprejemljiva. Del krivde je potrebno pripisati toženki, ki bi ga morala vsaj še enkrat opozoriti na sestanek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). Sodba je utemeljena s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče na ponavlja, temveč na tožnikovo izvajanje dodaja le še naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki je tožnik vsebinsko ne prereka, saj celo sam navaja, da glede uporabe materialnega prava nima nobenega pomisleka, je podana v Zakonu o urejanju trga dela2 (ZUTD) in v Pravilniku o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah3 (Pravilnik). V 9. alineji 1. odst. 129. člena je izrecno določeno, da zavod osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oziroma v evidenci oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja, če ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom. Kdaj se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, je določeno v 11. členu ZUTD, katerega vsebina je povzeta v izpodbijani sodbi in je pritožbeno sodišče ne navaja znova. Sicer zavod v skladu z 20. členom Pravilnika preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih iz 9. alineje 1. odst. 129. člena ZUTD z dnem dokončnosti upravne odločbe o prenehanju vodenja v evidenci.

Takšno dejansko stanje je po bistveno pravilni in prepričljivi dejanski ugotovitvi prvostopenjskega sodišča podano tudi v predmetni zadevi.

6. Ni nikakršnega dvoma, da je tožnik dne 4. 4. 2016 na Območni enoti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v C. podpisal zaposlitveni načrt, veljaven do naslednjega svetovalnega razgovora 5. 10. 2016, in da je tega dne prejel tudi pisno vabilo za razgovor za 5. 10. 2016 ob 9.00 pri svetovalki B.B. zaradi načrtovanja in spremljanja iskanja zaposlitve. Nadalje ni sporno, da se razgovora ni udeležil, ker je nanj pozabil, kar seveda ne more biti opravičljiv razlog. Dejstvo je, da se pri svetovalki dne 5. 10. 2016 ni zglasil, niti tega ni storil vse do 24. 10. 2016 na izrecni poziv zavoda za zaposlovanje.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo pisno izjasnitev dr. D.D., lečeče pulmologinje tožnikove žene in izpovedi svetovalke za zaposlitev B.B. ter tožnikovega lečečega zdravnika dr. A.A.. Pravilno zaključuje, da v konkretnem primeru ni opravičljivega razloga za opustitev iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora, ne razloga, da tožnik zavoda že relevantnega dne ne bi mogel obvestiti o vzroku neudeležbe na razgovoru. Ugotavlja, da je bil tožnik dne 3. 10. 2016 in 16. 11. 2016 v ambulanti lečečega zdravnika, vendar ne zato, da bi zahteval zdravniško potrdilo o zdravstveni nezmožnosti za razgovor. Glede na izpoved lečečega zdravnika na obravnavi 14. 9. 2018 (list. št. 45 - 47) hkrati pravilno ugotavlja, da se je bil tožnik po stanju dne 3. 10. 2016 iz zdravstvenih razlogov zmožen udeležiti svetovalnega razgovora in da 16. 11. 2016 ni navajal poslabšanja zdravstvenega stanja, niti ni prosil za potrdilo, s katerim bi iz zdravstvenih razlogov opravičil izostanek iz razgovora.

8. Res je sicer, da je od vročitve vabila dne 4. 4. 2016 do predvidenega razgovora pri svetovalki dne 5. 10. 2016 poteklo šest mesecev. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi ne pogojuje drugačnega dokaznega zaključka, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka v predsodnem upravnem postopku. Da torej tožnikov izostanek z razgovora, ker je nanj pozabil, ne predstavlja opravičljivega razloga iz 9. alineje 1. odst. 129. člena ZUTD. V konkretnem primeru je tako zagotovo podan zakonski dejanski stan, ki ima za posledico zakonito prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih. Ne more biti odločilno niti pritožnikovo sklicevanje na motnjo spomina zaradi poškodbe glave in medikamentozno terapijo, saj ni dokazano, da bi bilo njegovo zdravstveno stanje 5. 10. 2016 takšno, da bi lahko opravičeno pozabil na razgovor. Tudi sicer ne more uspešno prevaljevati odgovornosti na zavod za zaposlovanje z očitkom, da bi ga ta lahko na razgovor za 5. 10. 2016 predhodno še enkrat opozoril. 9. Zaradi obrazloženega in ker niti preostala pritožbena izvajanja, od tega da je izpodbijana sodba morebiti pravno formalno pravilna, pa vseeno življenjsko nesprejemljiva in nekatera druga, ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane, je potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno hkrati odločiti, da stroški za pritožnikovo zastopanje na podlagi odločbe za brezplačno pravno pomoč bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 106/2010 s spremembami.