Jedro

Namen določb prvega odstavka 76. člena ZKP je v tem, da omeji oblike ter načine posredovanja vlog na tiste, ki omogočajo, da sta identiteta vlagatelja ter čas izročitve sodišču izkazana s potrebno zanesljivostjo. Kolikor torej vloga, ki je poslana v elektronski obliki, čeprav ni podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, navedenemu kriteriju zadosti, je tudi takšno vlogo potrebno obravnavati kot formalno popolno.

Izrek

Pritožbi oškodovanca B. B. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), vlogo oškodovanca B. B. – pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, I K 29503/2017 z dne 23. 1. 2019, vloženo dne 7. 2. 2019, zavrglo kot nepopolno.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec B. B. brez navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal razveljavitev sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhaja, da je oškodovanec dne 7. 2. 2019 sodišču prve stopnje po elektronski pošti poslal vlogo, h kateri je priložil (skenirano) pritožbo zoper sklep I K 29503/2017 z dne 23. 1. 2019, s katerim je prvostopenjsko sodišče kazenski postopek zoper obdolženo A. A. ustavilo. Sodišče prve stopnje je pritožbo, ker ni bila podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, štelo kot nepopolno vlogo in oškodovanca z dopisom (h kateremu je priložilo fotokopijo njegove vloge) z dne 12. 2. 2019 pozvalo, naj jo v roku tri dni dopolni tako, da vlogo predloži podpisano ter ga opozorilo na posledice določene v tretjem odstavku 76. člena ZKP. Ker oškodovanec vloge v roku ni dopolnil s svojim podpisom, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot nepopolno zavrglo.

5. Sodišče prve stopnje pravilno povzema določbo prvega odstavka 76. člena ZKP, da je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vendar pa je potrebno pri razlagi določb 76. člena ZKP, ki urejajo način poslovanja pisnih vlog, izhajati iz funkcije vlog v kazenskem postopku. Vloge so sporočila strank in drugih udeležencev postopka sodišču, med katera sodijo tako obtožni akti, kot tudi raznovrstne izjave, s katerimi vlagatelji uveljavljajo procesne pravice ali sodišču posredujejo določene informacije, predloge, prošnje in zahtevke. Način komunikacije sodišč mora biti kar se da preprost in raznolik, saj je le tako strankam in drugim vlagateljem omogočeno, da v polni meri uresničujejo svoje pravice ter pravne koristi. Po drugi strani imajo lahko vloge procesne učinke le, če so tako v vsebinskem, kot tudi v formalnem smislu takšne, da jih je mogoče obravnavati. Vloga je vsebinsko popolna, kadar je razumljiva (drugi odstavek 76. člena ZKP) ter vsebuje sestavine, ki jih zakon določa za posamezno procesno dejanje. Ker naj bo vloga sposobna za obravnavo, pa mora zadostiti tudi določenim formalnim kriterijem, in sicer mora biti vložena v obliki in na način, ki zagotavljata ugotovitev istovetnosti vlagatelja ter čas, ko je bila izročena sodišču. Namen določb prvega odstavka 76. člena ZKP je prav v tem, da omeji oblike ter načine posredovanja vlog na tiste, ki omogočajo, da sta identiteta vlagatelja ter čas izročitve sodišču izkazana s potrebno zanesljivostjo. Kolikor torej vloga, ki je poslana v elektronski obliki, čeprav ni podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, navedenemu kriteriju zadosti, je tudi takšno vlogo potrebno obravnavati kot formalno popolno.1

6. Oškodovanec v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da je bila po elektronski pošti vložena (skenirana) pritožba opremljena z žigom C., B. B. s. p. ter njegovim podpisom. Pritožba torej izkazuje identiteto vlagatelja, razviden pa je tudi čas, ko je bila izročena sodišču (7. 2. 2019 ob 11.27 uri). Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da sta v pritožbi navedena tudi opravilna številka in dan izdaje sklepa sodišča prve stopnje, ki ga oškodovanec izpodbija, iz njene obrazložitve pa smiselno izhajata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbeni predlog, da naj se sklep razveljavi. Tako sestavljena pritožba pa izpolnjuje pogoje, ki jih ZKP za vsebino pritožbe določa v prvem odstavku 369. člena2, ki se skladno s prvim odstavkom 403. člena ZKP smiselno uporablja tudi za postopek s pritožbo zoper sklep, kot tudi zahteve iz 76. člena ZKP, zato bi jo sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot formalno in vsebinsko popolno. Navsezadnje ni mogoče prezreti, da sodišče prve stopnje oškodovanca ni pozivalo na lastnoročen podpis elektronske vloge z dne 22. 1. 2019 (list. št. 108), v kateri je izjavil, da pregona zoper obdolženko ne bo nadaljeval, čeprav ni bila opremljena niti z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, niti s skeniranim lastnoročnim podpisom oškodovanca.

7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pritožbi oškodovanca ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo.

1 Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 13304/2009 z dne 10. 11. 2011. 2 Pritožba mora obsegati: 1) navedbo sodbe, zoper katero se podaja pritožba; 2)razlog za izpodbijane; 3) obrazložitev pritožbe; 4) predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni; 5) na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.