Jedro

Zoper sklep o podaljšanju pripora, izdanem na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena (4. odstavek 420. člena ZKP).

Izrek

Zahteva zagovornika obtoženega I.S. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Mariboru je obtoženemu I.S. s sklepom z dne 13.08.2003 na podlagi 2. odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP podaljšalo pripor. Višje sodišče v Mariboru je z izpodbijanim pravnomočnim sklepom pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper ta pravnomočni sklep je zagovornik obtoženega I.S. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki da so vplivale na zakonitost sodne odločbe, torej iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi ugodi in pripor zoper obtoženega I.S. odpravi.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnemu sodišču predlaga, da jo zavrže kot nedovoljeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti se sme po 1. odstavku 420. člena ZKP, v primerih iz 1. do 3. točke iste določbe, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo.

Izjema od tega pravila je predpisana v 4. odstavku 420. člena ZKP. Po tej določbi se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2. odstavek 272. člena).

Sodišče prve stopnje je zoper obtoženega I.S. pripor podaljšalo na podlagi določbe 2. odstavka 207. člena ZKP, po kateri mora senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor.

Izjeme je treba ozko razlagati. Glede na to, da v obravnavanem primeru ne gre ne gre za nobenega od taksativno naštetih primerov, ko je po 4. odstavku 420. člena ZKP zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, je bilo treba zahtevo zagovornika obtoženega I.S. za varstvo zakonitosti na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavreči kot nedovoljeno.