Jedro

Ne iz ZIZ ne iz ZPP ne izhaja, da bi moralo sodišče ob vročitvi izvedenskega ali cenilnega mnenja stranko pozivati k morebitni podaji pripomb na poslano mnenje s sklepom, ki bi vseboval pravni pouk, niti ne izhaja iz veljavne zakonodaje, da bi moralo sodišče z dopisom izrecno pozivati upravičene osebe k podaji pripomb. Dejstvo, da dolžniku skupaj z odgovorom izvedenke na pripombe ni bil posebej določen rok za njihovo podajo, vpliva zgolj na pravočasnost podaje pripomb, ki bi jih tako upravičenci lahko podali vse do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Opustitev določitve roka za podajo pripomb na prejeto izvedensko oziroma cenilno mnenje pa ne predstavlja kršitve pravice do izjave, niti kršitve drugih določb postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša vrednost nepremičnin: a) A. last dolžnika do celote na dan cenitve 31. 3. 2012 znesek 262.287,00 EUR, b) B. last dolžnika do celote na dan cenitve 31. 3. 2012 znesek 183.083,00 EUR, c) C. last dolžnika do celote na dan cenitve 31. 3. 2012 znesek 216.428,00 EUR, d) D. last dolžnika do celote, na dan cenitve 31. 3. 2012 znesek 28.062,00 EUR, skupaj 689.860,00 EUR.

2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo upnik J.C. po pooblaščencu (v nadaljevanju: upnik) iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da je izvedensko mnenje sodne izvedenke z dne 31. 3. 2012, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, nekonsistentno. Navaja, da je sodna izvedenka v konkretnem cenitvenem poročilu med drugim ocenjevala tudi vrednost nepremičnine X., ki pripada upniku. Nadalje nasprotuje dejstvu, da je sodna izvedenka v celoti upoštevala v oceni vrednosti dolžnikovih nepremičnin stavbe ID številka 000, 111 in 222, ki presegajo dolžnikove parcele. Izraža nerazumevanje do stališča sodne izvedenke, da se vseeno v celoti upoštevajo navedene stavbe, čeprav segajo v sosednje parcele, da torej ne stojijo zgolj na nepremičninah v lasti dolžnika. Trdi, da sodišče v izvršilnem postopku, ki je v teku zoper dolžnika, ne more prodati nepremičnega premoženja, ki je v lasti upnika. Po njegovem mnenju je poenostavljanje sodne izvedenke, ki je v spornih primerih ocenjevala vrednost celotnih stavb, čeprav dokazano ne stojijo zgolj na nepremičninah v lasti dolžnika, nepravilno in posega v lastninsko pravico upnika J.C., kar je po njegovem mnenju povsem nedopustno. Meni, da bi bilo treba v sodnem postopku oceniti zgolj in samo premoženje, ki dejansko pripada dolžniku, pri čemer po njegovem mnenju sodna izvedenka ne bi smela zaokroževati svojih ocen vrednosti, niti ne bi smela posploševati dejstev v zvezi z oceno vrednosti stavb. Meni, da bi bila podlaga izpodbijanemu sklepu lahko zgolj in izključno natančna ocena tistega premoženja, ki je dejansko v lasti dolžnika, sodna izvedenka pa ne more ocenjevati vrednosti celotnih stavb, če te ne ležijo v celoti na nepremičnini dolžnika. Nasprotuje stališču, da bodo kupci nepremičnin seznanjeni z dejanskim stanjem nepremičnin ob nakupu ter da bodo sami naknadno ugotavljali, kaj so na javni dražbi kupili. Trdi, da je naloga sodne izvedenke, da natančno oceni premoženje dolžnika, ki bo predmet prodaje na javni dražbi, pri čemer sodna izvedenka ni bila pooblaščena za posploševanje ali za ocenjevanje vrednosti posameznih objektov, ki v celoti sploh ne predstavljajo dolžnikovega premoženja. Če sodna izvedenka ni sposobna ali ne more razmejiti dolžnikovega premoženja, ki je predmet cenitve, od premoženja tretjih oseb, ki ni predmet cenitve, bi morala po mnenju upnika to sodišču sporočiti, upniki bi tako lahko bodisi predlagali izvedbo parcelacije spornih nepremičnin bodisi na drug način izvedenki posredovali ustrezne podatke, na podlagi katerih bi bila korektna cenitev dolžnikovega premoženja mogoča. Nadalje navaja, da upniku ni bila dana možnost, da bi sodni izvedenki predočil dejanski potek meje med njegovo nepremičnino in dolžnikovo nepremičnino, kar je glede na neobstoj parcelacije nepremičnin pravno odločilno dejstvo. Predlaga postavitev drugega sodnega izvedenca cenilca in novo cenitev.

3. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo tudi dolžnik in navaja, da mu ni bila dana možnost, da bi podal pripombe na odgovor izvedenke z dne 17. 7. 2012. Pove, da je navedeni odgovor izvedenke na pripombe sicer prejel, vendar brez pravnega pouka, da lahko poda pripombe, zaradi česar pripomb ni podal, to pravico pa sedaj uveljavlja. Predlaga, da mu sodišče postavi nov rok za podajo pripomb na odgovor cenilke, saj je sklepanje, da pripomb nima, neutemeljeno, saj če bi mu bil v navedenem odgovoru cenilke postavljen rok za odgovor, bi izčrpen odgovor tudi podal. Nadalje navaja, da če je šlo pri žigosanju za napako sodišča, kot mu želijo pojasniti, za to napako ne more in ne sme biti odgovoren in iz tega razloga zahteva dodaten rok za odgovor in predlaga, da mu sodišče odgovor cenilke ponovno pošlje z ustreznim pravnim poukom o možnosti odgovora ter šele nato o zadevi odloči z ustreznim sklepom.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Po vpogledu v spis višje sodišče ugotavlja, da je v predmetni zadevi sodna izvedenka in cenilka dne 31. 3. 2012 izdelala poročilo o vrednosti nepremičnin, ki so predmet izpodbijanega sklepa (list. št. 252-286), razen nepremičnine ID znak C., poročilo o vrednosti katere je izdelala po naknadnem pozivu sodišča posebej 27. 5. 2013 (list. št. 326-328). V zvezi s cenitvenim poročilom z dne 31. 3. 2012 sta podala pripombe upnik J.C. in dolžnik, nakar je sodna izvedenka in cenilka 17. 7. 2012 podala odgovor na navedene pripombe, ta odgovor pa je bil vročen tako dolžniku (30. 8. 2012), kot tudi upniku J.C. (18. 1. 2013). Na poročilo o vrednosti parcele z ID znakom C. z dne 27. 5. 2013 je 11. 6. 2013 dolžnik podal pripombe.

7. Dolžnik vlaga pritožbo zato, ker je odgovor sodne cenilke na svoje pripombe sicer prejel, vendar brez pravnega pouka, da lahko poda pripombe, kar navaja kot razlog, da pripomb ni podal. Višje sodišče ugotavlja, da je bila dolžniku z vročitvijo odgovora sodne izvedenke na njegove pripombe na osnovno cenitveno poročilo, omogočena pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku. Dolžnik bi torej lahko, v kolikor se z odgovorom sodne cenilke na svoje pripombe ni strinjal, podal pripombe tudi na njen odgovor z dne 17. 7. 2012. Ne iz ZIZ ne iz ZPP ne izhaja, da bi moralo sodišče ob vročitvi izvedenskega ali cenilnega mnenja stranko pozivati k morebitni podaji pripomb na poslano mnenje s sklepom, ki bi vseboval pravni pouk, niti ne izhaja iz veljavne zakonodaje, da bi moralo sodišče z dopisom izrecno pozivati upravičene osebe k podaji pripomb. Dejstvo, da dolžniku skupaj z odgovorom izvedenke na pripombe ni bil posebej določen rok za njihovo podajo, vpliva zgolj na pravočasnost podaje pripomb, ki bi jih tako upravičenci lahko podali vse do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Opustitev določitve roka za podajo pripomb na prejeto izvedensko oziroma cenilno mnenje pa ne predstavlja kršitve pravice do izjave, niti kršitve drugih določb postopka. Ob tem višje sodišče dodaja, da dolžnik niti v pritožbi ni podal nobenih pripomb na odgovor cenilke z dne 17. 7. 2012, njegov predlog, naj mu sodišče ponovno pošlje odgovor cenilke in ga pouči o možnosti podaje pripomb nanj, pa nima podlage v veljavni zakonodaji. Njegovo pritožbo je bilo zato skladno z določbo 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ treba zavrniti.

8. Tudi v zvezi s pritožbo upnika J.C. je pravno odločilna ugotovitev višjega sodišča, da ni vložil pripomb na odgovor sodne izvedenke in cenilke na njegove pripombe na cenitveno poročilo z dne 17. 7. 2012. Upnik bi moral pripombe z vsebino, kot je sedaj podana v pritožbi, podati po prejemu odgovora sodne cenilke na njegove pripombe, ki mu je bil vročen. Ker tega ni storil, so ta pritožbena izvajanja prepozna in iz tega razloga neupoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče se zato ne opredeljuje do pritožbenih navedb o tem, da je sodna izvedenka upoštevala stavbe, ki ne ležijo v celoti na dolžnikovih nepremičninah, pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin v celoti, ter da je glede na to prišlo do posega v njegovo lastninsko pravico, saj jih je podal prepozno.

9. Do pritožbenih navedb, s katerimi upnik navaja, da mu ni bila dana možnost, da bi sodni izvedenki predočil dejanski potek meje med njegovo nepremičnino in dolžnikovo nepremičnino, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, ker gre za nedopustne pritožbene novote. Upnik jih namreč prvič podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v pripombah zoper cenitveno poročilo oziroma odgovor cenilke (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).