Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna toženka tožnici plačati 4.076,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2016 dalje ter ji povrniti tudi pravdne stroške v znesku 403,85 EUR. Zahtevek po nasprotni tožbi za plačilo 4.667,57 EUR s pripadki je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženka predlog za dopustitev revizije. Izpodbijani sodbi očita nekonsistentnost in nerazumljivost. Po sodbi mora tožnici vrniti skoraj več kot polovico tega, do česar je bila po splošnih pogojih poslovanja upravičena, glede na to, da je do izplačila odkupne vsote dejansko že plačala 13.394,21 EUR. Meni, da je odločitev v nasprotju z načelom poštenega sojenja, načelom vestnosti in poštenja in načelom enake vrednosti dajatev. Vrhovno sodišče s sodbo II Ips 324/2013 zagotovo ni imelo namena povzročiti pri toženki takega škodljivega učinka, čeprav je ugodilo reviziji tožnice. Iz obrazložitve te sodbe ne izhaja, da bi toženka tožnici kaj dolgovala, ker ji je bila izplačana odkupna vrednost (sicer sporazumno določena in ne realna). Nadalje poudarja, da je v predmetnem postopku zahtevala, naj se angažira sodni izvedenec aktuar, ki bi natančno izračunal, koliko bi morala na podlagi pravice do predčasnega odkupa od tožnice prejeti, ter koliko bi sama morala tožnici vrniti. V sojenju ni bilo ugotovljeno, koliko bi pravzaprav znašala prava odkupna vrednost, ki bi jo morala na podlagi zavarovalne police in splošnih poslovnih pogojev plačati tožnica, in posledično, koliko bi morala toženka tožnici vrniti, glede na to, da je bila odkupna vrednost v postopku P 222/2011 določena sporazumno. Odkupno vrednost je treba izračunati na podlagi določb zavarovalne police in splošnih pogojev poslovanja, ne pa „čez palec“. Za višino odkupne vrednosti se zavarovalnice in zavarovanci ne morejo sporazumevati po načelu medsebojnega popuščanja, temveč na podlagi določb in konkretnih izračunov, sicer pride do neenakopravnega obravnavanja zavarovancev. Izvedenec aktuar bi opravil poštene in pravilne izračune za odkupno vrednost po zavarovalni polici in za razliko do preveč izplačane zavarovalnine v primeru doživetja, če bi do te prišlo.

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.1 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Predlagateljica ne postavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj niti ne navaja okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njen interes v konkretni zadevi. Tako niti ne navaja, da bi odločitev v konkretni zadevi odstopala od sodne prakse, ki se je oblikovala v podobnih primerih, ali da sodna praksa višjih sodišč in Vrhovnega sodišča še ne bi bila ustaljena. Prav tako ne uspe z ničemer omajati pravnih zaključkov sodišč prve in druge stopnje, ki sta presodili, da zavarovalna pogodba ni bila predčasno prekinjena in tako obveznost plačila odkupne vrednosti zavarovanja sploh ni nastopila. Tudi z razlogi, ki sta jih nižji sodišči navedli za zavrnitev izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca aktuarja, se predlagateljica sploh ne sooči. 7. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP, vključno z v njem vsebovano stroškovno zahtevo, zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. denimo II DoR 341/2019, II DoR 382/2019 in številne druge.