Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti prava neuko stranko, sodi tudi opozorilo, da je potrebno izostanek z naroka opravičiti z zdravniškim potrdilom, ki je izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
1. Sodišče je s sklepom ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala upravičene odsotnosti z naroka dne 14.1.2013. 2. S takšno ugotovitvijo se tožena stranka ne strinja in vlaga pritožbo. Navaja, da je zaradi pravne nevednosti predložila sodišču zdravniško potrdilo, ki ga običajno predloži delodajalcu. Šele po pozivu sodišča je preverila, katero potrdilo je pravilno, zato ga v prilogi prilaga.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z presojo sodišča, ali je stranka upravičeno izostala z naroka ali ne, ne predvideva izdaje (posebnega) sklepa. Gre sicer za presojo, katere rezultat ima nedvomno (lahko) posledice za nadaljnji tek postopka in tudi končno odločbo, vendar pa je morebitne nepravilnosti v ravnanju ali odločanju sodišča mogoče uveljaviti v okviru pritožbe zoper končno odločbo. Ker pa je sodišče prve stopnje kljub temu izdalo sklep in stranko poučilo o možnosti vložitve pritožbe, je pritožbeno sodišče le-to obravnavalo.
5. Sodišče na podlagi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če stranka ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Upravičenost izostanka se izkazuje z zdravniškim opravičilom, ki je izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
6. Glede odsotnosti tožene stranke z naroka dne 14.1.2013 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da upravičene odsotnosti ni izkazala, saj je sodišču predložila zdravniško potrdilo, ki ni izdano na obrazcu, ki ga predvideva drugi odstavek 115. člena ZPP, iz njega pa tudi ni razvidno, da je bila njena bolezen nenadna in nepredvidljiva ter ji je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Ker potrdila o upravičeni zadržanosti z dela, ki je namenjeno delodajalcu, le-temu ni predložila, po mnenju prvega sodišča obstaja tudi možnost, da v času naroka tožena stranka sploh ni bil bolna.
7. V pritožbi se tožena stranka smiselno sklicuje na kršitev načela pomoči prava neuki stranki, ki je uzakonjeno v 12. členu ZPP. Po tej določbi sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. V sklop procesnih pravic o katerih mora sodnik seznaniti neuko stranko, sodi po prepričanju pritožbenega sodišča tudi opozorilo stranki, da je potrebno izostanek z naroka opravičiti z zdravniškim potrdilom, ki je izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Iz dopisa, ki ga je sodišče tožencu poslalo (list. št. 66) to ne izhaja. Iz tega dopisa tudi ni razvidno, da bi sodišče toženca poučilo, da je dolžan izkazati, da je bila njegova bolezen nenadna in nepredvidljiva ter mu je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Ker je šlo v konkretnem primeru za izostanek tožene stranke s poravnalnega in prvega naroka za glavno obravnavo, kar bi za toženo stranko lahko imelo hude posledice zaradi uzakonjenega sistema prekluzij (286. člen ZPP), je dolžnost pomoči prava neuki stranki še posebej pomembna.
8. Zaradi opisane kršitve načela pomoči prava neuki stranki je pritožbeno sodišče zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 363. člena ZPP razveljavilo.
9. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče, ob upoštevanju zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (obrazec ZP, priloga B1), ki ga je tožena stranka priložila pritožbi, ponovno presoditi, ali je bila njena odsotnost z naroka upravičena ali ne. Pri tem ne bo ponovno odločalo s sklepom, pač pa bo nadaljevalo s postopkom ustrezno svoji presoji.