Jedro

V predmetni zadevi gre za spor med dvema enakopravnima subjektoma, med njima namreč ni razmerja avtoritarnosti ene stranke zoper drugo stranko. Gre za spor med dvema zasebnopavnima subjektoma, zaradi česar ga je potrebno uvrstiti med spore iz "drugih civilnopravnih razmerij" v smislu 1. člena ZPP, o katerih odloča sodišče splošne pristojnosti. V predmetni zadevi gre za spor med društvom, ki je član zveze društev in zvezo društev (KZS) v smislu 14. člena ZDru-1, o katerem odloča sodišče splošne pristojnosti.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je upravni odbor Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS) tožniku v skladu z četrto alinejo prvega odstavka 41. člena Statuta KZS odvzel organizacijo vseh prireditev za nedoločen čas. Sklep stopi v veljavo takoj. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja navedba tožnikovih kršitev, zaradi katerih je upravni odbor KZS sprejel izpodbijano odločitev.

2. Tožnik s tožbo izpodbija citirani sklep zaradi kršitev pravil postopka in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Kot član KZS uporablja poleg svojih aktov tudi akte KZS. Tožnikova dejavnost je reja živali, organizacija razstav, sejmov, srečanj in druge storitvene dejavnosti. Cilji in nalogi tožnika so opredeljeni v 7. členu Pravil, katerega vsebino navaja. Vsako leto prireja razstavo za pse jamarje, priredil pa je tudi že dve državni tekmi za CACT za nemške lovske terierje in jazbečarje ter dva vzrejna pregleda in dve vzrejni preizkušnji za citirani pasmi. Organiziral je tudi treninge za pse jamarje in njihove vodnike po celotni Sloveniji. Organiziral je dve mednarodni kinološki prireditvi pod okriljem Mednarodne zveze za terierje in Svetovne zveze za jazbečare, za kar prilaga dokaze. Navaja svoje aktivnosti v letih 2011 in 2015. Za leto 2020 je prijavil kandidaturo za organizacijo specialne razstave za pse jamarje v okviru Evropske razstave pasme psov. V letu 2017 je imel evidentiranih 99 članov, ki imajo interes pravilno oskrbovati in šolati pse.

3. Izpodbijani sklep je dokončen, je pa materialno-pravno zmoten, saj je bil izdan, ne da bi bilo pred tem ugotovljeno dejansko stanje. Na straneh 6 do 7 tožbe povzema očitane kršitve iz izpodbijanega sklepa in se do njih opredeljuje. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je nejasna in sama s seboj v nasprotju ter v nasprotju z dejanskim stanjem, kar pojasni. Na staneh 8 in 9 tožbe navaja, da so bile v predmetnem postopku storjene kršitve določb postopka. KZS dejansko sploh ni izvedla upravnega postopka. Z ugotovitvami tudi ni seznanila tožnika in mu ni dala možnosti, da se o očitanih kršitvah izjavi. Z izdajo izpodbijanega sklepa je KZS povsem onemogočila delovanje tožnika. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in mu tudi prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

4. Toženka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrže in navaja razloge, zaradi katerih meni, da Upravno sodišče RS ni pristojno v predmetni zadevi. KZS ima status društva, ne pa statusa državnega organa, lokalne skupnosti in tudi ni nosilec javnih pooblastil. Sodišču predlaga, da tožbo zavrže. Sicer pa tudi prereka vse tožbene ugovore. KZS je pristojna za organizacijo različnih kinoloških prireditev na ozemlju Slovenije. Tako organizirane prireditve imajo na področju kinologije določen status in udeležencem zagotavljajo veljavnost pridobljenih nazivov ali ocen v določenem okolju. Tovrstne prireditve morajo biti v skladu s predpisanimi pravili in izvedene s strani usposobljenih oseb. Z izpodbijanim sklepom pa se tožeči stranki „ukinja“ status prirediteljice prireditev pod okriljem KZS. Ne pa tudi ostalo delovanje tožnika. Za organizaciji prireditev pod okriljem KZS pa lahko kandidirajo vse njene članice, vendar morajo nato prireditev izvesti v skladu s pravili. Komisija za strokovna vprašanja poda Upravnemu odboru KZS predlog za izvedbo prireditev. Potrjen koledar prireditev je namenjen organizaciji in izvedbi prireditev. V nadaljevanju navaja vsebino četrte točke prvega odstavka 41. člena Statuta KZS, ki predstavlja podlago za sprejem izpodbijane odločitve. Tožnik je kršil pravila o organizaciji prireditev in kršitve v nadaljevanju navaja. Toženka opisuje tudi potek predmetnega postopka v mesecu januarju in februarju 2018. Sklepno sodišču prvenstveno predlaga, da tožbo zavrže, podrejeno pa, da tožbo zavrne kot neutemeljeno, glede stroškov pa da odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

5. Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

6. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 1. členu določa, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretnem primeru ima tožeča stranka status društva in vlaga tožbo zoper sklep upravnega odbora KZS, torej zveze društev, za katero se prav tako uporabljajo določbe Zakon o društvih (v nadaljevanju ZDru-1). V skladu z 2. členom ZDru-1 gre za subjekta zasebnega prava, ki dejavnost opravljata v skladu s svojim temeljnimi splošnimi akti (statutom oz. pravili društva). V predmetni zadevi gre po presoji sodišča za spor med dvema enakopravnima subjektoma, med njima namreč ni razmerja avtoritarnosti ene stranke zoper drugo stranko. Gre za spor med dvema zasebnopravnima subjektoma, zaradi česar ga je po presoji sodišča potrebno uvrstiti med spore iz „drugih civilnopravnih razmerij“ v smislu 1. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), o katerih odloča sodišče splošne pristojnosti. V predmetni zadevi gre za spor med društvom, ki je član zveze društev in zvezo društev (KZS) v smislu 14. člena ZDru-1, o katerem odloča sodišče splošne pristojnosti (prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 490/2009 z dne 7. 9. 2010 in I R 30/99 z dne 4. 6. 1999).

7. Na podlagi prvega odstavka 14. člena ZDru-1 ima vsak član društva pravico v roku enega leta od sprejete dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Ta določba izrecno omenja le spore med članom in posameznim društvom, vendar jo je treba uporabiti tudi v primeru sporov med članom in zvezo društev, saj se v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZDru-1 določbe tega zakona smiselno uporabljajo tudi za zveze društev, če ta zakon ne določa drugače. Sodišče, na katerega napotuje prvi odstavek 14. člen ZDru-1, je pravdno sodišče, kar izhaja iz Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki v prvem odstavku 97. člena določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodišča s splošno pristojnostjo. Na podlagi drugega odstavka 97. člena ZS pa se na sodiščih, ustanovljenih za zadeve z določenih pravnih področij, izvaja sodna oblast v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena (specializirana sodišča). Med specializirana sodišča pa sodi tudi Upravno sodišče RS, katerega pristojnost določa 2. člen ZUS-1. Tako je določena domneva, da so za vse zadeve iz sodne pristojnosti, razen za zadeve, za katere zakon izrecno določa pristojnost specializiranih sodišč, stvarno pristojna sodišča splošne pristojnosti (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 490/2009 z dne 7. 9. 2010, točka 5).

8. Po povedanem gre v tovrstnih zadevah po presoji sodišča za spore o „drugih civilnopravnih razmerjih“, ne pa za upravi spor, v katerem Upravno sodišče RS presoja zakonitost dokončnih upravnih aktov. Za sojenje v tovrstnih zadevah je na podlagi 1. člena ZPP pristojno sodišče splošne pristojnosti. V skladu s prvim odstavkom 97. člena ZS sodno oblast v Republiki Sloveniji izvršujejo sodišča splošne pristojnosti. V skladu z 99. členom ZS so Okrajna sodišča pristojna v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji med drugim tudi v pravdnih zadevah v skladu z ZPP (1. točka drugega odstavka 99. člena ZS). Iz 1. člena ZPP izhaja, da ZPP določa pravila postopka, po katerih sodišče med drugim obravnava in odloča tudi v sporih iz „drugih civilnopravnih razmerij“ (kot je to v obravnavani zadevi). Na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZPP so Okrajna sodišča stvarno pristojna za obravnavanje in sojenje v sporih, za katere po ZPP ali po kakšnem drugem zakonu niso pristojna okrožna sodišča. Stvarna pristojnost okrožnega sodišča v predmetni zadevi pa ne izhaja iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Glede na navedeno, je za sojenje v predmetni zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče. Na podlagi 48. člena ZPP v zvezi s 114. členom ZS je krajevno pristojno za odločanje v predmetni zadevi Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je splošno krajevno pristojno sodišče za območje, na katerem je sedež tožene pravne osebe (toženka je pravna oseba zasebnega prava v skladu s 3. členom Statuta KZS). Sedež toženke pa je v skladu z določbo 3. člena Statuta KZS v Vodicah, Zapoge 3d.

9. Upravno sodišče mora v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Ker v konkretnem primeru ne gre za upravni, ampak za civilnopravni spor, se je naslovno sodišče izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v predmetni zadevi.

10. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZPP bo zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

11. Izrek o stroških temelji na drugem odstavku 25. člena ZUS-1.