Jedro

Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da sta bili zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, in sicer, da je nasprotni udeleženec dne 6. 1. 2023, 17. 2. 2023 in 20. 2. 2023 proti volji prve in druge predlagateljice poskušal stopiti v stik z njima, pri čemer jima je povzročil strah, občutek ogroženosti in močno duševno oziroma čustveno stisko v smislu psihičnega nasilja, saj se deklici nasprotnega udeleženca bojita zaradi preteklih nasilnih dejanj.

Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZNP-1, ne glede na omejitve, ki jih določa ZPP kot dokazno sredstvo uporabi zapis razgovora z otrokom iz drugega sodnega postopka. Prav tako lahko sodišče v skladu s 96. členu ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi, katero je združilo z zadevo V N 84/2022 okrožnega sodišča na Ptuju, zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 13. 4. 2023 zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju V N 84/2022 z dne 6. 4. 2023 in odločilo, da sklep ostane v celoti v veljavi (I. točka izreka). V II. točki izreka je ugovor nasprotnega udeleženca z dne 10. 3. 2023 zoper I., II. in IV. točko sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju V N 38/2023 z dne 28. 2. 2023 (v zvezi s popravnim sklepom z dne 7. 3. 2023) zavrnilo in odločilo, da ostane sklep v celoti v veljavi. V III. točki izreka je nasprotnemu udeležencu naložilo v plačilo stroške predlagateljice v višini 525,63 EUR.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Poudarja, da je bil s prvotnim sklepom povzet predlog predlagateljice, v katerem se mu očita, da je bil v letu 2018 obsojen, kar pa glede na potek časa ne more biti predmet tega postopka. Sicer pa je bil obsojen po krivem in je slednje predmet drugega postopka. Sam sklep je nezakonit, sicer pa se je ukrep po sklepu V N 84/2022 že iztekel. Sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo dokaz, kateri pa mu ni bil vročen v izjasnitev, in sicer gre za dokaz glede izjav mld. hčerk (prva in druga predlagateljica), ki niso bile prebrane na naroku in mu s tem ni bila dana možnost, da se o njih izjasni. Sicer pa ne drži, da je skušal proti volji otrok stopiti v stik z njimi, saj je iz izjave A. A. jasno razvidno, kako so ti nepredvideni stiki, dejansko potekali. V njih ni bilo ničesar neprimernega, otroka pa reagirata tako kot reagirata zaradi manipulacije s strani njune matere. Izpodbijani sklep je v celoti nezakonit tako iz formalnih kot tudi iz vsebinskih razlogov in ga je potrebno razveljaviti. V posledici slednjega mu je tudi neupravičeno naloženo plačilo stroškov postopka. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi, saj niso izpolnjeni pogoji po določbah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), predlagateljici pa se naložijo v plačilo stroški postopka.

3.V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Na podlagi določbe prvega odstavka 19. člena ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegal v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice izreče prepovedi, kot jih je izreklo prvostopno sodišče nasprotnemu udeležencu v obravnavanem postopku. Navedene ukrepe je mogoče izreči tudi v primeru, če je povzročitelj nasilja žrtvi grozil, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegal v njeno dostojanstvo ali osebnostne pravice (drugi odstavek 19. člena ZPND). Ukrepi prepovedi lahko trajajo največ 12 mesecev (tretji odstavek 19. člena ZPND). Iz enakih razlogov lahko sodišče naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo (prvi odstavek 21. člena ZPND). Na podlagi določbe 22.d člena ZPND pa lahko sodišče navedene ukrepe izreče tudi brez izjave povzročitelja nasilja, če iz predloga izhaja, da je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in izrek ukrepov za odvrnitev nadaljnje škode. ZPND določa časovno omejenost ukrepov. To pomeni, da lahko žrtev po tem obdobju ponovno predlaga izdajo novih ukrepov oziroma podaljšanje obstoječih, če so ogrožene osebnostne dobrine, za katere varstvo je namenjen ZPND. Varstvo žrtev družinskega nasilja je pomembna vrednota ustavnega pomena.

6.V predmetni nepravdni zadevi je sodišče s sklepom V N 38/2023 z dne 28. 2. 2023 nasprotnemu udeležencu izreklo ukrep prepoved približevanja prvi in drugi predlagateljici v stanovanjski hiši, osnovni šoli, izrečeni ukrep pa je veljal za čas šest mesecev. Nadalje je s sklepom V N 84/2022 z dne 6. 4. 2023 nasprotnemu udeležencu podaljšalo prepoved približevanja tretji predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 m ter prepovedalo vzpostavljanje kakršnihkoli srečanj s predlagateljico vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, in sicer za dvanajst mesecev. Zoper oba citirana sklepa je nasprotni udeleženec vložil ugovora, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sedaj izpodbijanim sklepom.

K sklepu V N 84/2022 z dne 6. 4. 2023:

7.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje tretji predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 m ter prepovedalo vzpostavljanje kakršnihkoli srečanj s predlagateljico vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, in sicer za dvanajst mesecev. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je nasprotni udeleženec kljub že izrečenemu ukrepu z dne 5. 4. 2022 ukrep kršil in ponovno izvajal psihično in fizično nasilje zoper tretjo predlagateljico, in sicer vpričo obeh mld. otrok, to je prve in druge predlagateljice. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje izrečeni ukrep glede predlagateljice podaljšalo še za dvanajst mesecev.

8.Nima prav pritožba, da celoten sklep temelji na dejstvu, da je bil v letu 2018 obsojen zaradi kaznivega dejanja z elementi nasilja. Sodišče prve stopnje je v 9. točki obrazložitve na podlagi listinskih dokazov ugotovilo, da je nasprotni udeleženec nad tretjo predlagateljico izvajal fizično nasilje, kar nenazadnje potrjuje ambulantni karton tretje predlagateljice in prve predlagateljice. Že izrečeni ukrep pa je takrat nasprotni udeleženec kršil s tem, ko je 15. 7. 2022 izvajal psihično in fizično nasilje nad tretjo predlagateljico ter prvi in drugi predlagateljici ob tej priložnosti poškodoval mobilni telefon z obrazložitvijo, da ga on plačuje in lahko počne z njim kar hoče. Tretja predlagateljica je zunaj hiše poklicala policijo, šel je za njo ter jo zatem vlekel za lase, jo večkrat udaril z roko po telesu in levem delu obraza. Vse to pa se je dogajalo v prisotnosti prve in druge predlagateljice, ki sta kljub svoji starosti poskušali zaščititi mater. Pri tem pa se je ena od njiju tudi poškodovala. Slednje izhaja tako iz ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 6. 7. 2022 in poškodbenih listov za tretjo in prvo predlagateljico z dne 15. 7. 2022. Nadalje je nasprotni udeleženec kršil ukrep prepoved približevanja 16. 6. 2022 in 15. 7. 2022, kar je razvidno iz obvestil policistov. Sodišče prve stopnje je skladno z 8. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, dokazno ocenilo tako celotno listinsko dokumentacijo kot izpovedbi tretje predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Celotna dokazna ocena je natančna, razumna in prepričljiva in sodišče druge stopnje nima pomislekov v njeno pravilnost.

9.Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna (I. točka izreka).

K sklepu V N 38/2023 z dne 28. 2. 2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 7. 3. 2023:

10.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu izreklo ukrep prepovedi približevanja prvi in drugi predlagateljici, stanovanjski hiši, kjer imata stalno in začasno prebivališče ter osnovni šoli, ki jo obiskujeta. Ukrep se je iztekel 28. 8. 2023.

11.Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da sta bili zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, in sicer, da je nasprotni udeleženec dne 6. 1. 2023, 17. 2. 2023 in 20. 2. 2023 proti volji prve in druge predlagateljice poskušal stopiti v stik z njima, pri čemer jima je povzročil strah, občutek ogroženosti in močno duševno oziroma čustveno stisko v smislu psihičnega nasilja, saj se deklici nasprotnega udeleženca bojita zaradi preteklih nasilnih dejanj. Sodišče prve stopnje je naredilo temeljito dokazno oceno, kot izhaja iz 14. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pri tem se je opredelilo do vseh relevantnih dokazov, ni sledilo zgolj izpovedbam tretje predlagateljice in zapisniku o opravljenem razgovoru s prvo in drugo predlagateljico, ampak se je opredelilo do vseh ostalih dokazov in jih sodišče v izogib ponavljanju v celoti povzema kot pravilne.

12.Pritožnik graja odločitev sodišča prve stopnje, ker je svojo odločitev oprlo na izjavi prve in druge predlagateljice, ne da bi slednji bile njemu dane v izjavo v predmetnem postopku. Gre za izjavi, ki ju je sodišče prve stopnje pridobilo iz spisa II N 167/2022 v postopku razveze zakonske zveze, zaupanja mld. otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in ureditve stikov. V tem postopku sta imeli prva in druga udeleženka neformalen razgovor z razpravljajočo sodnico.

13.Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 48. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ne glede na omejitve, ki jih določa ZPP kot dokazno sredstvo uporabi zapis razgovora z otrokom iz drugega sodnega postopka. Prav tako lahko sodišče v skladu s 96. členu ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom; sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanj oprlo svojo odločitev, kot je to bilo v predmetnem postopku, ko je sodišče prve stopnje pridobilo zapisnike o opravljenem razgovoru sodnice z prvo in drugo udeleženko postopka z dne 29. 6. 2023 in ni samo opravljalo razgovora z otrokoma, saj pred Okrožnim sodiščem na Ptuju med udeleženci tega postopka poteka več postopkov. S tem pa sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to zatrjuje pritožba.

14.Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno odločilo o stroških postopka, v skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND, ki jih pritožba graja zgolj pavšalno.

15.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje(2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16.Nasprotni udeleženec s svojo pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, predlagateljice pa s svojim odgovorom na pritožbo v ničemer niso pripomogle k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krijejo same svoje stroške odgovora na pritožbo (osmi odstavek 22.a člena ZPND).