Jedro

Ker velja, da pogodba veže stranke, je tožena stranka-prodajalec morala po pogodbi dobaviti tožeči stranki-kupcu blago do konca decembra 1987, ob pogoju, da kupec-tožeča stranka plača avans. Ob pravočasnem plačilu avansa bi tudi pogodbeno dogovorjena sprememba cene zaradi carinskih in drugih dajatev bremenile prodajalca-toženo stranko, če bi do teh sprememb prišlo v času njene zamude.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču I. stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljni pravdni stroški.

Obrazložitev

Tožeča stranka se je v pravočasno pritožila zoper sodbo prvostopnega sodišča, ki je zavrnilo njen razširjeni tožbeni zahtevek v znesku 1,962.686,80 sit spp. V pritožbi je uveljavila pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Res je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, vendar ne iz pritožbenih razlogov, temveč zaradi napačne uporabe materijalnega prava in sicer določil zakona o obligacijskih razmrjih (ZOR).

Brez podlage v pogodbi z dne 26.10.1987 (priloga A2) in brez pomena za pravico tožene stranke, da zahteva višjo ceno od pogodbene, je razglabljanje, ali gre v danem primeru za fiksen posel - to bi bilo pomembno v zvezi z odstopnim upravičenjem. Prav tako brez podlage z določili ZOR o prodajni pogodbi je ugotavljanje, ali gre za fiksno ceno, saj je pri prodajni pogodbi cena, ki jo stranki pogodbeno določita, vselej fiksna (razen, če se ne dogovorita drugače). Že po zakonu spremenljivo in fiksno ceno pozna ZOR v določilih o gradbeni pogodbi.

Ker velja, da pogodba veže stranke, je tožena stranka morala po cit. pogodbi dobaviti tožeči stranki 22 tiskalnikov do konca decembra 1987, ob pogoju, da kupec-tožeča stranka plača avans. Ob pravočasnem plačilu avansa bi tudi pogodbeno dogovorjena sprememba cene zaradi carinskih in drugih dajatev bremenile prodajalca-toženo stranko, če bi do teh sprememb prišlo v času njene zamude - to je po 31.12.1987. V postopku pred sodiščem prve stopnje večkrat opisane razmere pri uvozu blaga iz tujine (blagovne kvote, razpoložljiva devizna sredstva, dovoljenja biv. zvezne administracije itd.) so bile za toženo stranko kot profesionalnim uvoznikom znane in bi jih pri sklepanju pogodbe morala upoštevati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka - 18. člena ZOR.

V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaze o plačilu avansa - tudi dosedanje navedbe strank in priče H. so različne (list. št. 6 in 61), čeprav iz njih izhaja, da je bil avans plačan že v letu 1987. V pogodbi ni določen rok za plačilo avansa. V kolikor ni bil plačan v roku osem dni (kar pomeni takoj) od podpisa pogodbe, je v korist prodajalca upoštevati višji tečaj tuje valute, ki je bil podlaga za obračun.

Ob taki dejanski podlagi in uporabi splošnih in posebnih določil ZOR-a, bo sodišče lahko odločilo, ali in v kakšnem obsegu je tožena stranka neupravičeno zahtevala in dosegla od tožeče stranke kot kupca dodatno plačilo. Zato je pritožba utemeljena in je bilo izpodbijano sodbo razveljaviti.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/III ZPP.