Jedro

Sodišče prve stopnje je o obročnem plačilu sodne takse za pritožbo toženke odločalo po ugotovljenem stanju zadeve na dan odločanja, pritožbeno sodišče pa ob upoštevanju pritožbenih izvajanj presoja, ali je bila sprejeta odločitev glede na okoliščine znane v času odločanja, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke (v nadaljevanju toženka) za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrnilo (izrek pod I), toženki je dovolilo obročno plačilo sodne takse v znesku 795,00 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih, ki jih je dolžna plačati, in sicer prvi obrok 30. 9. 2013 v znesku 159,00 EUR in zadnjega 30. 1. 2014 prav tako v znesku 159,00 EUR (izrek pod II) ter da v primeru, če toženka zamudi s plačilom dveh zaporednih mesečnih obrokov, zapade v plačilo celotna taksna obveznost (izrek pod III sklepa).

2. Zoper citirano odločbo je toženka po svojem pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistveni pritožbeni očitek je, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu določilo datum zapadlosti prvega obroka na dan 30. 9. 2013, ko izpodbijani sklep o obročnem plačilu sodne takse še ni pravnomočen, toženka pa v tako kratkem roku sodne takse ni mogla poravnati, četudi bi takso poravnala pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa. Zapadlost prvega obroka bi morala biti določena po pravnomočnosti sklepa o obročnem plačilu sodne takse saj sicer pride do zapadlosti preden je sklep o obročnem plačilu sodne takse sploh pravnomočen. Takšnemu pritožbenemu očitku ni moč pritrditi. Sodišče prve stopnje je o obročnem plačilu sodne takse za pritožbo toženke odločalo po ugotovljenem stanju zadeve na dan odločanja, pritožbeno sodišče pa ob upoštevanju pritožbenih izvajanj presoja, ali je bila sprejeta odločitev glede na okoliščine znane v času odločanja, pravilna. Pri pregledu in preizkusu zadeve v navedeni smeri je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno, glede na premoženjske razmere toženke, dopustilo obročno plačilo sodne takse, in sicer v petih mesečnih zaporednih obrokih v znesku po 159,00 EUR mesečno, pri čemer je tudi pravilno odločilo, da prvi obrok zapade v plačilo 30. 9. 2013, med tem ko je izpodbijani sklep izdalo 5. 9. 2013. Nobeno zakonsko določilo namreč ne določa, da bi moralo sodišče pri ugoditvi obročnemu plačilu sodne takse, upoštevati morebitno pritožbo in prvi obrok, kot tudi vse naslednje, vezati na pravnomočnost odločitve, zato so tudi neutemeljena pritožbena izvajanja, da je prvi obrok zapadel v plačilo pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa. S sklepom je bila namreč toženka opozorjena, kdaj in v kakšnih obrokih mora plačati sodno takso, zato bi morala v skladu s tem ravnati, ne glede na to, da se je zoper odločitev pritožila, še posebej ob dejstvu, da je bil njen predlog za taksno oprostitev zavrnjen, kar v pritožbi toženka ne graja.

5. Glede na premoženjske razmere toženke, ki jih je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in jih pritožba niti ne graja, ter višino sodne takse, v skupnem znesku 795,00 EUR, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je plačilo takse določilo v petih zaporednih mesečnih obrokih v enakih zneskih, zato pritožbeno sodišče tudi ta pritožbena izvajanja, da mesečni obrok v znesku 159,00 EUR predstavlja za toženko veliko finančno breme, zlasti v zimskih mesecih, ko so življenjski stroški še toliko višji, česar ni obrazložila, kot neutemeljena zavrača. 6. Zavrnitve predloga za taksno oprostitev in odločitve v izreku pod III pritožba vsebinsko ne graja, ker pa v uvodu izpodbija sklep v celoti, je v tem obsegu pritožbeno sodišče odločitev preizkusilo po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje uporabilo pravo materialno pravo, pri svojem delu pa ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev.

7. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.