Jedro

Iz ZBPP ne izhaja, da bi moral izvajalec BPP napotnici, ki jo vrne strokovni službi, priložiti še kaj, razen tistega, kar je navedeno v drugem odstavku 40. člena ZBPP. Toženka je zato neutemeljeno zavrnila tožničino zahtevo iz razloga, ker ni priložila dokazil o opravljenih storitvah, pri tem pa niti ni navedla, glede katere storitve tožnica ni priložila dokazil. Tudi sicer pa se je upravnosodna praksa v zadevah BPP že večkrat postavila na stališče, da tudi v teh zadevah pride v poštev uporaba drugega odstavka 140. člena ZUP, po katerem organ od stranke ne more zahtevati predložitev dokazov, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi sam.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 815/2013 z dne 28. 5. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožničin zahtevek za odmero in izplačilo opravljenih storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe in napotnice Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 815/2013 z dne 12. 3. 2014. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila prosilcu z odločbo opr. št. Bpp 815/2013 z dne 12. 3. 2014 odobrena redna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v kazenskem postopku opr. št. I K 35731/2012, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru, in sicer od 23. 12. 2013, do prejema sodbe, s katero se postopek na prvi stopnji zaključi. Tožnica, ki je BPP v tem postopku izvajala, je 26. 5. 2014 vrnila napotnico in predložila stroškovnik ter priglasila stroške, nastale z izvajanjem BPP. Toženka ugotavlja, da je tožnica zaključila z opravljanjem storitve 23. 5. 2014, zato je napotnica vrnjena pravočasno. Ugotovila pa je, da napotnici z dne 12. 3. 2014 ni priložila dokazil, ki so potrebna za presojo in priznanje v stroškovniku izkazanih stroškov. Pri tem se sklicuje na 7. alinejo četrtega odstavka 39. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), iz katere izhaja, da mora napotnica vsebovati predvsem vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo oziroma organ, ki jo je izvajal. Ker je po šestem odstavku 40. člena ZBPP pogoj za odločanje o stroških nudenja BPP popolna napotnica in ker glede na ustaljeno sodno prakso toženka ni dolžna izvajalca brezplačne pravne pomoči pozivati k naknadni dopolnitvi predložene napotnice, je tožničino zahtevo zavrnila.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi jo morala toženka, v kolikor je ocenila, da pravočasno vrnjeni napotnici in stroškovniku ni predložila potrebnih prilog, pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge. Pri tem se sklicuje na 40. člen ZBPP, iz katerega nedvomno izhaja razlika med napotnico in popolno napotnico. Glede sodbe Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje toženka, pa navaja, da je bilo dejansko stanje drugačno, kot v njenem primeru. V navedenem primeru je bil tožnik pozvan k dopolnitvi nepopolne napotnice, vendar je ni dopolnil, zato mu je sodišče odvetniške stroške priznalo le delno. Poleg tega se sklicuje na določbe ZBPP, ki pa so bile 1. 9. 2008 spremenjene. Meni, da 40. člen ZBPP ne določa, da bi morala tožnica predložiti še kaj, poleg napotnice in stroškovnika. Sklicuje se tudi na novejšo sodno prakso in drugi odstavek 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem organ za BPP od stranke ne more zahtevati predložitev dokazov, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi organ sam. Meni, da bi lahko toženka sama razčistila vsa dejstva, potrebna za odločitev o izplačilu nagrade, če bi si pridobila in vpogledala v spis zadeve, v kateri se je izvajala BPP. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi tožnice ugodi in se ji odmerijo in priznajo nagrada in stroški v skupnem znesku 573,40 EUR, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožnica napotnici ni priložila dokazil o opravljenih storitvah.

Kaj mora biti priloženo napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP, določa drugi odstavek 40. člena ZBPP. Po navedeni določbi morajo biti napotnici priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oziroma mora biti priloženo originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oziroma mora biti predložen zapisnik o prvem pravnem nasvetu.

Ker iz zakona ne izhaja, da bi moral izvajalec pravne pomoči napotnici, ki jo vrne strokovni službi za BPP, priložiti še kaj, razen navedenega, tudi ni utemeljena zavrnitev zahteve, ker ni priložil dokazil o opravljenih storitvah, pri tem pa toženka niti ni navedla, glede katere storitve tožnica ni priložila dokazil. Prav tako to ne izhaja iz sedme alineje četrtega odstavka 39. člena ZBPP, na katero se sklicuje toženka. V njej je navedeno, da mora napotnica vsebovati vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal s prilogami. Katere pa so te priloge, pa je navedeno v drugem odstavku 40. člena ZBPP, in sicer kot rečeno, stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oziroma originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oziroma zapisnik o prvem pravnem nasvetu. Da zakon govori o teh prilogah, je razvidno tudi iz obrazca napotnice, v kateri je v poglavju III v rubriki, kamor izvajalec BPP vpisuje podatke glede vrste, obsega in datuma opravljenih dejanj BPP v oklepaju navedeno, katere priloge morajo biti napotnici priložene, in sicer so to stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oziroma originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oziroma zapisnik o prvem pravnem nasvetu.

Tudi sicer pa se je tudi upravnosodna praksa v zadevah brezplačne pravne pomoči že večkrat postavila na stališče, da tudi v teh zadevah pride v poštev uporaba drugega odstavka 140. člena ZUP, po katerem organ od stranke ne more zahtevati predložitve dokazov, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi sam. Sodišče pritrjuje tožnici, da bi se v obravnavani zadevi toženka lahko z lahkoto prepričala o opravljenih storitvah z vpogledom v spis zadeve, v kateri je bila dodeljena BPP.

Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljene nepravilnosti odpraviti. Tožnica je sicer primarno predlagala, naj sodišče samo odloči o stvari, vendar podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage.

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, se ji priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).