Jedro

Zoper sklep, s katerim je višja sodnica zavrgla nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, je dovoljena posebna pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je zavrglo zahtevo dolžnika za izločitev višje sodnice A. A., podano v vlogi z dne 10. 1. 2018. Presodilo je, da je bila zahteva za izločitev nerazumljiva in nepopolna.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da je podal razumljivo in popolno zahtevo za izločitev višje sodnice A., o kateri bi moral odločati predsednik višjega sodišča. Sodnica predloga ni posredovala predsedniku sodišča, temveč se je pavšalno, brez pristojnosti in v nasprotju s prisilnimi predpisi odločila za završbo svoje izločitve. Pri tem je ravnala skladno s pozivom višje sodnice B. B. v zadevi II Ip 2596/2017 z dne 9. 10. 2017 z ročno pripisanim navodilom oziroma opozorilom, kako naj sodniki ravnajo glede izločitve višje sodnice B. B., s čimer je prišlo do nedopustnega vpliva na ostale sodnike, kako naj odločajo v zadevah proti dolžniku. Gre za maščevanje dolžniku. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj odločitev v izpodbijanem sklepu razveljavi in jo kot nedovoljeno zavrže. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da zoper sklep, s katerim predsednik senata (ali sodnik posameznik) zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V primeru nesamostojne pritožbe se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (drugi odstavek 363. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je zoper sklep, s katerim je višja sodnica zavrgla nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, dovoljena posebna pritožba.1 Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je namreč pospešitev postopka, kadar so zahteve za izločitev očitno neutemeljene ali celo pomenijo zlorabo procesne pravice. Nepravilnost ali nezakonitost sklepa o zavrženju zahteve lahko stranka, predlog katere je bil zavržen, uveljavlja v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Drugačen pa je položaj, kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, saj v tem primeru stranka, predlog katere je bil zavržen, nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa nima možnosti uveljavljati v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj izjemen oziroma bistveno različen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP in ki ga zato ni mogoče uporabiti.

6. Ker dolžnik v zahtevi za izločitev, razen pavšalnega očitka o kršitvah določb postopka in pavšalno izraženega dvoma o pravilnosti dodeljevanja zadev v reševanje ni navedel nobenih konkretnih okoliščin in dokazov, s katerimi bi utemeljil svojo zahtevo za izločitev iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, gre za nerazumljivo in nepopolno zahtevo za izločitev, ki je ni mogoče obravnavati vsebinsko. Zato je višje sodišče njegovo zahtevo za izločitev pravilno zavrglo kot nepopolno in nerazumljivo (šesti v zvezi s četrtim odstavkom 72. člena ZPP), saj se pri zahtevah za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. Pritožbene navedbe o poskusu vplivanja na sodnike predstavljajo nedopustne pritožbene novote, saj pritožnik ni izkazal, zakaj teh trditev brez svoje krivde ni mogel podati pravočasno. Zato jih Vrhovno sodišče ni upoštevalo (337. člen ZPP). Tako so tudi po oceni Vrhovnega sodišča izpolnjeni zakonski pogoji za zavrženje zahteve za izločitev s strani razpravljajoče sodnice v skladu šestim odstavkom 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Ker pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

1 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Cp 14/2017 z dne 15. 1. 2018 ter Cp 1/2018 in Cp 2/2018, obe z dne 7. 2. 2018.