Jedro

ZUP v 260. členu določa v katerih primerih se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) lahko obnovi. V 1. točki je tako določeno, da se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožnica je predložila dokaze v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Navedeni dokazi v ničemer ne vplivajo na odločitev o priznanju pravice do vdovske pokojnine, enako tudi ne tožničine navedbe v zvezi z njeno sedanjo starostjo. V tem primeru ne gre niti za nova dejstva niti za nove dokaze v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Izvidi namreč izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja za obdobje po izdaji odločbe, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine in so zato za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantni.

9Ker niso izpolnjeni pogoji po določbi 260. člena ZUP, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo in tudi pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na vsebinsko odločanje o pravici do vdovske pokojine, saj je bilo o tej pravici že pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 30. 10. 2020 in št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 4. 11. 2019. Tožbo je v delu, da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine, zavrglo.

2. Zoper sodno odločbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bila tožba vložena zoper dokončno odločbo tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Pravico je uveljavljala na podlagi pokojninske dobe, ki jo je dopolnil njen pokojni mož v Republiki Sloveniji in za katero so bili vplačani tudi prispevki. Njena prva vloga, ki je bila pri tujem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vložena 31. 7. 2009, je bila zavrnjena iz razloga, ker v času smrti moža ni dopolnila določene starosti. Kasneje je ponovno vložila novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ki je bila prav tako zavrnjena. Uveljavlja priznanje sorazmernega dela vdovske pokojnine, saj je sedaj že upokojena. Celo življenje jo je pokojni mož finančno vzdrževal. V času od leta 2009 pa do danes je tudi zbolela. Zaradi navedenega tudi ni več zmožna opravljati nobenega dela in se tudi ne more sama preživljati. Že večkrat je predložila medicinsko dokumentacijo. Nov izvid prilaga tudi k pritožbi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodno odločbo razveljavi ter da se v novem postopku, upoštevaje tudi nova dejstva, tožnici prizna pravica do pokojnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 30. 10. 2020, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 4. 11. 2019. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožene stranke zavrnil tožničin predlog za obnovo postopka.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožena stranka z odločbo št. ... z dne 23. 5. 2017 odločila, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine. Razlog zavrnitve je bila ugotovitev, da niso izpolnjeni pogoji po 110. členu v zvezi s 421. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)2. Tožnica v času smrti moža namreč ni imela lastnosti zavarovanke. Ob njegovi smrti leta 2005 pa je dopolnila le 40 let in 8 mesecev starosti. Glede na že citirano določbo je bil leta 2005 pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine dopolnjena starost 48 let oziroma 43 let za nastop t.i. čakalne dobe. Tožnica navedenih pogojev v času smrti moža ni dopolnila. Odločitev prvostopnega organa je bila potrjena z drugostopenjsko odločbo z dne 23. 5. 2017. Zoper navedeno odločbo je tožnica vložila tožbo, vendar je bila odločitev tožene stranke, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine zaradi neizpolnjevanja z zakonom določenih pogojev, potrjena tudi s sodbo opr. št. XII Ps 1658/2017 z dne 3. 10. 2018 in s sodbo Psp 435/2018 z dne 24. 1. 2019. 7. Tožnica je dne 28. 5. 2019 vložila zahtevo za obnovo postopka. V predlogu kot razlog navaja, da se ji je zdravstveno stanje poslabšalo ter da ni sposobna za pridobitno delo in bi glede na dejstvo, da je pokojni mož dopolnil pokojninsko dobo v Sloveniji in da jo je do smrti preživljal, izpolnila pogoje za priznanje pravice vsaj do sorazmernega dela vdovske pokojnine.

8. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)3 v 260. členu določa v katerih primerih se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) lahko obnovi. V 1. točki je tako določeno, da se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožnica je predložila dokaze v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Navedeni dokazi v ničemer ne vplivajo na odločitev o priznanju pravice do vdovske pokojnine, enako tudi ne tožničine navedbe v zvezi z njeno sedanjo starostjo. V tem primeru ne gre niti za nova dejstva niti za nove dokaze v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Izvidi namreč izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja za obdobje po izdaji odločbe, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine in so zato za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantni.

9. Ker niso izpolnjeni pogoji po določbi 260. člena ZUP, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo in tudi pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na vsebinsko odločanje o pravici do vdovske pokojine, saj je bilo o tej pravici že pravnomočno odločeno.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP ter 2. točke 365. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.