Jedro

Pooblaščenec je lahko le odvetnik oz. odvetniška družba ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Že po naravi stvari torej ni mogoče, da bi ta pogoj – torej opravo pravniškega državnega izpita izpolnjevala pravna oseba.

Pooblastilo je v konkretnem primeru podpisala tudi direktorica družbe oziroma zakonita zastopnica, ki pa tudi na poziv sodišča ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Glede na opisano procesno ureditev zastopanja v pritožbenem postopku je torej jasno, da nobena od navedenih oseb (niti pravna oseba niti njena zakonita zastopnica kot fizična oseba) ni upravičena do zastopanja predlagatelja v pritožbenem postopku.

Izrek

I.Pritožba se zavrže. II.Odredi se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin in sicer kupoprodajne pogodbe št. 675/98 z dne 12.10.1998, sklenjeno med družbo M. p.o., L., C.v K., L. (kot prodajalcem) in N. s.p., P. v Z. g., L. (kot kupcem), in sicer za nepremičnine poslovni prostor, skladiščni prostor, parkirni prostor št. 23 in kotlarna št. 5, zdaj z ident. št. 201.E, 202.E, 203.E in 204.E, vpisanih v podvl. št. 4523/49 k.o. x ter nadalje na podlagi vzpostavljanje kupoprodajne pogodbe št. 675/98 z dne 12.10.1998 in kupoprodajne pogodbe z dne 14.7.2000 z dodatkom k kupoprodajni pogodbi z dne 13.4.2006 dovolilo pri nepremičninah parkirnem prostoru št. 23 in parkirnem prostoru št. 24, zdaj z ident. št. 202.E in 204.E vpisanih v podvl. št. 4523/49 k.o. x, last M. o. L., odpis ident. št. 202.E in 204.E iz podvl. št. 4523/49 k.o. x v nov podv. št. 4523/56 ter tam dovolilo še vknjižbo lastninske pravice v korist in na ime predlagatelja do 1/1. Sicer pa je predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah poslovni prostor, skladiščni prostor in kotlarna št. 5, oddaj. z ident. št. 201.E. in 203.E, vpisanih v podvl. št. 4523/49 k.o. x. 2.Zoper zavrnilni del navedenega sklepa vlaga pritožbo predlagatelj. Navaja, da ni jasno zapisano, zakaj je bila lastninska pravica na 201.E in 203.E zavrnjena z vpisom lastninske pravice, glede na to, da se je vzpostavljala kupoprodajna pogodba št. 675/98 z dne 12.9.1998, s katero je kupil omenjeni nepremičnini. Ve sicer, da listina ne vsebuje ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, vendar v času leta 2006, ko so se sklepali dodatki za ustrezna zemljiškoknjižna dovolila, stečajna upraviteljica M. I. d.o.o. v stečaju, ni želela podpisati dodatka v pogodbo, katera ni bila predložena v izvirniku, tako da ni bilo nobene možnosti, da bi lahko uredili omenjeno pogodbo z dodatkom in sicer drugače, kot je predlagal z vzpostavitvijo zemljiškoknjižne listine na podlagi 234. čl. ZZK-1 ter tudi plačal predujem v Uradnem listu. Tudi mu ni jasno, na kateri pravni podlagi se je lahko d. št. 202.E in 204.E vpisala v nov podvl. št. 4523/56, k.o. x, saj lastniki v letu 2006 niso želeli skleniti sporazuma o ustanovitvi etažne lastnine za omenjeno stavbo.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.V skladu z določbo 3. odst. 87. čl. ZPP je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. V skladu z določbo 4. odst. 87. čl. ZPP pa se za zastopanje pred sodiščem lahko pooblasti tudi odvetniška družba. To pa pomeni, da pravna oseba, razen odvetniške družbe ne more biti pooblaščenec stranke tudi v postopku pred višjim sodiščem. Pooblaščenec je torej lahko le odvetnik oz. odvetniška družba ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Že po naravi stvari torej ni mogoče, da bi ta pogoj – torej opravo pravniškega državnega izpita izpolnjevala pravna oseba (1).

5.Kot izhaja iz podatkov spisa pa je v konkretnem primeru pritožbo vložila pravna oseba – gospodarska družba O., d.o.o., L. N., L. Pooblastilo je sicer podpisala tudi direktorica družbe oziroma zakonita zastopnica – M. V., ki pa tudi na poziv sodišča ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Glede na opisano procesno ureditev zastopanja v pritožbenem postopku je torej jasno, da nobena od navedenih oseb (niti pravna oseba niti njena zakonita zastopnica kot fizična oseba) ni upravičena do zastopanja predlagatelja v pritožbenem postopku. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje v skladu z določbo 2. odst. 89. čl. ZPP pritožbo kot nedovoljeno zavreči. V skladu s to določbo namreč v primeru, če je pritožba vložena pooblaščencu, ki ni oseba iz 3. odst. 87. čl. zakona, sodišče kot nedovoljeno zavrže pritožbo. Predlagatelj je bil namreč v skladu z določbo 1. odst. istega člena tudi ustrezno opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, da mora biti pritožba, če jo bo vložil pooblaščenec, le ta oseba iz 3. odst. 87. čl. zakona.

6.Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče v skladu z določbo 352. čl. ZPP v zvezi z 365. čl. in 1. odst. 366. čl. ZPP v zvezi z 2. odst. 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. ZNP, pritožbo zavreči. 7.Odločitev o dovolitvi izbrisa zaznambe nepravnomočnosti zavrnitve vpisa temelji na določbi 1. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) glej tudi A. Galič v Lojze Ude in drugi: „Pravdni postopek, zakon s komentarjem, I. knjiga (1. do 150. čl.)“, GV Založba, 2005, stran 371.