Jedro

Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker je svojo odločitev sprejelo na seji, čeprav je tožeča stranka zahtevala, da odloči po opravljeni glavni obravnavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1615/98-9 z dne 11.10.2000, se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 8.9.1998, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo veterinarskega inšpektorja Veterinarske uprave RS, Veterinarske inšpekcije, Izpostave T., z dne 5.8.1998. Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ odločil: da se tožeči stranki odvzame in odredi predelavo v zdravstveno neoporečno krmo 2.150 kg jajčnega melanža v prahu, ker vsebuje salmonello enteritidis in 100 kg jajčnega beljaka v prahu, ker vsebuje salmonello virchow (1. točka izreka), da odvzem oporečne surovine, ki je uskladiščena v mlekarni P.K. v K. izvede Veterinarski zavod Slovenije, O.E. N.G. in jo preda podjetju K.L. (2. točka izreka), da Veterinarski zavod Slovenije, O.E. N.G. izvede navedeni ukrep v roku desetih dni po prejemu odločbe in veterinarski inšpekciji dostavi ustrezen dokazni dokument (3. točka izreka), da stroški odvoza in neškodljive predelave 2.150 kg jajčnega melanža v prahu in 100 kg jajčnega beljaka v prahu bremenijo tožečo stranko (4. točka izreka) ter da pritožba zoper odločbo ne izvrši izvršitve odrejenih ukrepov (5. točka izreka). Tožena stranka je ugotovila, da je prvostopna odločba izdana v skladu z 8. točko 1. odstavka 125. člena Zakona o veterinarstvu (ZVet), po kateri ima veterinarski inšpektor pravico in dolžnost, da prepove promet in uporabo surovin ter živil, ki zdravstveno niso ustrezna. V postopku pred prvostopnim upravnim organom je bilo na podlagi poročil o izvidu analize ugotovljeno, da vsebuje jajčni prah bakterije, vrste salmonella, kar je izrecno prepovedano po 2. odstavku 43. člena Pravilnika o pogojih, ki jim morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je sicer res kar navaja tožeča stranka, da ni bila zaslišana v postopku, vendar navedena kršitev, glede na ugotovljeno dejansko stanje ne more imeti vpliva na drugačno odločitev.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da je bilo v obravnavanem primeru dejansko stanje pravilno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo -ZVet, Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe in določbe Pravilnika. Zavrača vse tožbene ugovore glede nepravilnosti jemanja vzorcev, saj je presodilo, da je bil postopek pred izdajo prvostopne odločbe pravilen. Zato tudi ni sledilo predlogu tožeče stranke, da sodišče opravi glavno obravnavo, saj glede na podatke upravnega spisa odločitev upravnega organa v nobenem primeru ne bi mogla biti drugačna.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Prvostopno sodišče je v razlogih izpodbijane sodbe spregledalo dejstva in dokaze, ki jih je navajala že v tožbi. Navajala je, da je bil jajčni melanž ob dobavi v mlekarno P.K. neoporečen, kar dokazujeta tudi priložena izvida VZSOE K. - laboratorij z dne 1.7.1998 in 87/1 z dne 2.7.1998. Nadalje je tožeča stranka v tožbi navajala, da v Mlekarni P.K. niso ločene čiste in nečiste poti zaposlenih, kar samo po sebi vzbuja dvom o tem, da so v Mlekarni P.K. ravnali v skladu z obstoječimi higiensko sanitarnimi predpisi pri manipulaciji z melanžem tožeče stranke. Poleg tega je tožeča stranka že v pritožbi zoper odločbo prvostopnega upravnega organa navedla, da je bila celotna količina spornega jajčnega melanža v prahu zasežena na osnovi enega samega izvida, pri čemer obstajata dva kasnejša izvida, ki dokazujeta neoporečnost spornega jajčnega melanža v prahu. Navaja, da je salmonella prišla v sporni jajčni melanž v prahu v sami Mlekarni P.K., ki je očitno z neustrezno manipulacijo povzročila, da se je sporni jajčni melanž v prahu okužil s salmonello. Če je temu tako, potem tožeča stranka v celotnem postopku ni pasivno legitimirana stranka, vendar je to Mlekarna P.K., ne glede na to, da je tožeča stranka lastnik spornega jajčnega melanža v prahu. Iz istih razlogov tožeča stranka ugovarja pasivno legitimacijo, kar pa prvostopno sodišče zaradi napačnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni moglo ugotoviti, zato je tudi bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče s sodbo spremeni izpodbijano sodbo, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloča po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče lahko odloči tudi brez glavne obravnavi (sojenje na seji), če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (2. odstavek 50. člena ZUS). Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je bilo dejansko stanje sploh ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno.

Iz tožbe izhaja, da je tožeča stranka zahtevala, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. V tožbi je uveljavljala vse razloge iz 25. člena ZUS, tudi razlog nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar kaže na spornost ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo in je svojo odločitev sprejelo na seji.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, glede na zahtevo tožeče stranke za opravo glavne obravnave, ni imelo podlage za odločanje na seji. Glede na navedeno tožeča stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Presoja pravilnosti uporabe materialnega prava pa je možna šele potem, ko je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek.