Jedro

Eden od pogojev za izdajo predhodne odredbe je, da upnik razpolaga z odločbo domačega ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva ali s poravnavo, sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem, v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov. Tako niti notarski zapis pogodbe z dne 10.04.2003 niti notarski zapis družbene pogodbe z dne 04.07.2003 nista podlaga za izdajo predhodne odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvi in drugi upnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnikov za izdajo predhodne odredbe s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah.

Zoper sklep se po pooblaščencu pritožujeta upnika zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo predhodne odredbe ugodi, podrejeno pa, da napadeni sklep razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navajata, da je obveznost plačevanja dolga iz pogodbe z dne 10.04.2003 prešla na družbo A.d.o.o. takoj oz. z ustanovitvijo družbe, in sicer po družbeni pogodbi z dne 04.07.2003, sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Družbeniki so skladno z namenom delovanja družbe in v imenu družbe kot njeni zastopniki v tej družbeni pogodbi izrecno dogovorili prevzem obveznosti iz omenjenega izvršljivega notarskega zapisa pogodbe na družbo A.d.o.o., te obveznosti pa ex lege preidejo na družbo A. d.o.o. z vpisom družbe v sodni register. Družbeniki družbe A. d.o.o. so skladno z Zakonom o gospodarskih družbah v povezavi z določilom Obligacijskega zakonika neposredno po zakonu zastopniki družbe, za katero prevzemajo obveznosti in njihova upravičenost temelji neposredno na zakonu, sklenjena pogodba pa zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko. Obveznosti A. d.o.o. iz naslova pogodbe z družbo S. d.o.o. so bile tako sprejete v celoti takšne, kot so bile dogovorjene in zapisane. Nepravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da notarski zapis z dne 10.04.2003 dolžnika ne zavezuje, saj ni bil pogodbena stranka in notarskega zapisa ni podpisal, upnika pa nista z ničemer izkazala, da bi se dolžnik zavezal povrniti plačana sredstva iz naslova dolga upnikov po pogodbi z dne 10.04.2003 in hkrati s podpisom konkretnega notarskega zapisa soglašal s klavzulo o neposredni izvršljivosti. Nesporno dejstvo je tudi, da je dolžnik sam izrecno v svojem odgovoru na predlog upnika za izdajo predhodne odredbe pojasnil in zatrdil, da bo izpolnil vse obveznosti do družbe S. d.o.o. po pogodbi z dne 10.04.2003, pri čemer je potrebno upoštevati tudi nesporno dejstvo, da je obveznost po navedeni pogodbi dolžnik že pričel izvrševati in je plačeval mesečne obroke po navedeni pogodbi že v aprilu 2004. Dolžnik je torej začel z izvrševanjem navedene pogodbe, ne glede na njeno obliko, saj je po teoriji realizacije izvrševal svojo obveznost. Ni mogoče sedaj trditi, da se bo o tem šele dogovarjal. Zavezanec za plačilo dolga v višini 1.500.000,00 EUR je neposredno družba A. d.o.o. - dolžnik, ki je te svoje obveznosti tudi izkazal s plačilom mesečnih obrokov v višini 62.500,00 EUR od aprila do novembra 2004, vse po omenjeni pogodbi. Iz predlogu priloženih potrdil o plačilu je razvidno, da dolžnik plačuje družbi S. d.o.o. mesečne obroke v višini, ki se ujema s pogodbo v obliki notarskega zapisa z dne 10.04.2003 in da gre očitno za isto obveznost. Zaključek sodišča prve stopnje, da ni z ničemer izkazano, da bi se dolžnik zavezal povrniti plačana sredstva, tako ni pravilen, niti utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sta prvi upnik R. d.o.o. in drugi upnik M.B. dne 10.04.2003 z družbo S. d.o.o. sklenila pogodbo, sestavljeno v obliki notarskega zapisa s klavzulo o neposredni izvršljivosti, iz katere izhaja obveznost prvega upnika R. d.o.o. do družbe S. d.o.o. v višini 1.500.000,00 EUR ter zaveza drugega upnika M.B., da za navedeno obveznost prvega upnika odgovarja kot porok in plačnik. V družbeni pogodbi o ustanovitvi družbe A. d.o.o. (katere ustanovitelji so A.V. d.d., M. d.o.o. in prvi upnik R. d.o.o.), ki je bila v obliki notarskega zapisa sklenjena dne 04.07.2003, je bilo v 14. točki med drugim dogovorjeno, da bo družba prevzela obveznosti do podjetja S. d.o.o., kot izhajajo iz pogodbe, ki so jo dne 10.04.2003 sklenili S. d.o.o., R. d.o.o. in M.B. v obliki notarskega zapisa. Skladno z določbo 257. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) je eden izmed pogojev za izdajo predhodne odredbe ta, da upnik razpolaga z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva, ali s poravnavo sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov. Upoštevaje 3. odst. 17. čl. ZIZ, ki določa, da se določbe ZIZ o poravnavi uporabljajo tudi za notarski zapis, je lahko podlaga za izdajo predhodne odredbe tudi notarski zapis s klavzulo o neposredni izvršljivosti, iz katerega izvira denarna terjatev, ki še ni zapadla. Na podlagi 24. čl. ZIZ v zvezi z 239. čl. ZIZ lahko sodišče dovoli zavarovanje tudi na predlog nekoga, ki v odločbi, poravnavi oz. notarskem zapisu v smislu 257. čl. ZIZ ni označen kot upnik, če z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena nanj ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, pa se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Upoštevaje navedeno pravno podlago ter zgoraj podana dejanska izhodišča v zvezi s terjatvijo, ki je predmet zavarovanja v obravnavani zadevi, pritožbeno sodišče zaključuje, da niti notarski zapis pogodbe z dne 10.04.2003, sklenjene med prvim in drugim upnikom ter družbo S. d.o.o., niti notarski zapis družbene pogodbe z dne 04.07.2003 o ustanovitvi družbe A. d.o.o., ki določa prevzem dolga s strani te družbe, nista podlaga za izdajo predhodne odredbe za zavarovanje terjatve prvega in drugega upnika zoper dolžnika družbo A. d.o.o., kot tudi ne listine v smislu 24. čl. ZIZ.

Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene izmed kršitev, na katere po 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Ker upnika s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).