Jedro

V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.

Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v šesti alineji I. točke izreka tako, da se sklep o izvršbi VL 27386/2016 Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 3. 2016 razveljavi tudi glede stroškov izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2016 dalje do plačila, in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 3. 2016, opr. št. VL 27386/2016, glede zneskov glavnice v skupni višini 500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot je podrobneje opredeljeno v posameznih alinejah I. točke izreka sodbe, in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede zneskov glavnice v skupni višini 430,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (kot so razvidni iz I. točke izreka sodbe), in glede stroškov izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz I. točke izreka sodbe, je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi. Pod II. točko izreka je odločilo, da stranki nosita vsaka svoje stroške pravdnega postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki kot pritožbena razloga uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, s stroškovno posledico. Meni, da je izpodbijana sodba napačna, ker sodišče ni upoštevalo njenega ugovora pobota. Navaja, da je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavljala, da je v letu 2015 preplačala obratovalne stroške v skupnem znesku 1.280,00 EUR, terjatev do tožnika pa ima tudi iz naslova stroškov, ki so ji nastali s sestavo dopisa z dne 18. 12. 2015 v višini 278,00 EUR, s katerim je odgovorila na tožnikovo odpoved najemnega razmerja, zato ji jih je tožnik dolžan povrniti. Tožnik v svoji prvi vlogi z dne 15. 6. 2016 navedbam toženke, da ima slednja zoper njega terjatve iz naslova preplačila stanovanjskih stroškov in iz naslova stroškov v zvezi z dopisom z dne 18. 12. 2015, ni oporekal. Ker tožnik ni prerekal navedb toženke glede obstoja njenih nasprotnih terjatev, se je toženka v svoji nadaljnji vlogi z dne 23. 6. 2016 opredelila le do novih navedb tožnika, zato je protispisna obrazložitev sodišča, da naj bi preskopo substancirala svoj pobotni ugovor glede stroškov. Tožnik je šele v drugi vlogi z dne 4. 7. 2016 ugovarjal terjatvi toženke iz naslova povrnitve stroškov dopisa, toženka pa je v svoji drugi vlogi ugovarjala prekluzijo navedb, ki ne predstavljajo odgovora na navedbe toženke iz njene vloge z dne 23. 6. 2016. Ker tožnik ni pravočasno ugovarjal terjatvi toženke, ki ji je nastala v zvezi s stroški dopisa z dne 18. 12. 2016, bi moralo sodišče prve stopnje njegove prepozne navedbe v zvezi s tem prezreti. Sodišče je nadalje zmotno štelo, da naj bi toženka v pobot uveljavljala terjatev, ki naj bi jo imela njena pooblaščenka do toženke. Po takšni logiki stranka nikoli ne bi imela terjatve do druge stranke iz naslova stroškov njenega pooblaščenca, ker naj bi bila to stvar njunega notranjega razmerja. Napačno je stališče sodišča, da gre v obravnavanem primeru za verižno kompenzacijo. Zmotno je tudi sklepanje sodišča, da se nastanek stroškov stranke v zvezi z delom njenega pooblaščenca lahko dokazuje le s plačilom računa za storitev. Višina nagrade za odvetniške storitve je določena v Odvetniški tarifi in jo lahko vsakdo preveri. Toženka je svoji pooblaščenki plačala stroške sestave dopisa z dne 18. 12. 2015, dokazila o plačilu pa ni predložila, ker je tožnik temu strošku (terjatvi) prepozno ugovarjal. Nasprotuje stališču o realizaciji, ki ga je sodišče zavzelo v zvezi z njeno terjatvijo iz naslova preplačila obratovalnih stroškov v letu 2015 v znesku 1.280,00 EUR. Sodišče bi v zvezi s tem, kaj sta se stranki dogovorili za leto 2015, moralo upoštevati le najemno pogodbo z dne 15. 1. 2015. Toženka s sklenitvijo nove najemne pogodbe ni pristala na veljavnost predhodnih dogovorov, tako tudi ni pristala na znesek 205,00 EUR za stanovanjske stroške. Po najemni pogodbi z dne 15. 1. 2015 je plačevala stanovanjske stroške v predvideni (s strani tožnika sporočeni) višini 205,00 EUR ter pričakovala in večkrat zahtevala specifikacijo stroškov. Razlog, da ni že pred decembrom 2015 odklonila plačila stroškov v tej višini, je bil v tem, da ni imela kam iti in se je bala, kaj bo storil tožnik. Ko je v decembru 2015 ponovno zahtevala specifikacijo stroškov, je prišlo do nezakonite odpovedi najemne pogodbe z dne 6. 12. 2015, kot tudi do predmetnega postopka. Materialnopravni zaključek sodišča, da naj bi obstajal ustni dogovor o višini stanovanjskih stroškov, je zmoten. Med strankama ni obstajal nikakršen ustni dogovor o višini stanovanjskih stroškov 205,00 EUR mesečno, temveč je šlo za predvideno višino stroškov, ki naj bi se ustrezno prilagodila dejanskim stroškom, do česar iz razlogov na strani tožnika ni prišlo. Napačno je sklicevanje sodišča na sodbo VS RS II Ips 47/2014 z dne 8. 10. 2015. Izpodbija tudi stroškovno odločitev. Meni, da je upravičena do povrnitve svojih izvršilnih stroškov, glede na to, da je z ugovorom uspela. Glede na to, da je v postopku uspela s 54 % in da so ji nastali visoki stroški, ker jo je od začetka postopka dalje zastopal pooblaščenec, bi ji moralo sodišče priznati stroške v skladu s 154. členom Zakona o pravdnem postopku1, torej po uspehu.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena, in sicer le glede izvršilnih stroškov postopka, sicer pa ni utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da tožnik ni pravočasno prerekal navedb toženke, ki jih je ta podala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, s katerimi je v pobot uveljavljala svojo terjatev do tožnika iz naslova preplačila stanovanjskih stroškov v letu 2015 in iz naslova stroškov v zvezi z dopisom z dne 18. 12. 2015, v zvezi s čimer toženka smiselno uveljavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo tožnikove prepozne navedbe, ki jih je podal šele v drugi pripravljalni vlogi, s katerimi je ugovarjal toženkinemu pobotnemu ugovoru.

6. V sporu majhne vrednosti mora stranka vsa dejstva in dokaze navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), nato pa lahko vsaka stranka vloži še po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v zgoraj omenjenih vlogah, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kakršen je obravnavan primer, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba2, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku (glede na zgoraj navedene določbe ZPP), pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.

7. Tožnik je že v prvi pripravljalni vlogi z dne 15. 6. 20163 jasno navedel, da s poboti, ki jih dolžnica (toženka) navaja v ugovoru, ni soglašal, kar je razvidno tudi iz dopisa - Odpoved najemne pogodbe z dne 21. 3. 2016 (priloga A1), poslanega toženki in njeni odvetnici.4 Kar se tiče terjatve iz naslova preplačila stanovanjskih stroškov v letu 2015, ki naj bi jih toženka neutemeljeno plačevala, pa iz navedb tožnika v tem postopku, predvsem iz njegove prve pripravljalne vloge, izhaja, da so bili stroški določeni skupaj z najemnino, ki je bila dogovorjena v znesku 90,00 EUR, skupno torej 295,00 EUR, kolikor je znašala mesečna obveznost toženke. Ne držijo torej navedbe toženke, da tožnik zatrjevanemu preplačilu stroškov ni ugovarjal, saj navedeno smiselno izhaja iz njegovih (toženkinim nasprotujočih) trditev, na podlagi katerih nenazadnje temelji (in je bil tudi sprožen) obravnavan spor.

8. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi izpeljanega dokaznega postopka zaključilo, da je toženka na stroške, ki so bili dogovorjeni z Aneksom (priloga A2),5 do vključno novembra 2015, ko je od (ustno ali konkludentno sprejetega) dogovora odstopila, pristala, ne glede na pozneje sklenjeno novo najemno pogodbo za nedoločen čas, s katero stroški niso bili (ne izrecno, ne implicitno) nominalno določeni. Po presoji sodišča prve stopnje je s tem, ko je stroške v višini, dogovorjeni z Aneksom, še naprej plačevala, toženka izpolnila le tisto, na kar je sama pristala.

9. S pritožbenimi navedbami, da bi sodišče v zvezi z dogovorom za leto 2015 moralo upoštevati le najemno pogodbo z dne 15. 1.2015, da toženka s sklenitvijo nove najemne pogodbe ni pristala na veljavnost predhodnih dogovorov in da med strankama ni obstajal ustni dogovor, da znašajo stanovanjski stroški 205,00 EUR mesečno, pritožnica posega že na področje pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog. S pritožbenimi navedbami, v katerih graja pravilnost prvostopne dokazne ocene, zato pritožnica ne more uspeti in nanje sodišču druge stopnje, ker ne gre za dopustne in s tem upoštevne pritožbene razloge, tudi ni bilo treba odgovarjati.

10. Neutemeljen je tudi nadaljnji pritožbeni očitek o zmotnem stališču sodbe, da je toženka v pobot uveljavljala terjatev, ki naj bi jo imela njena pooblaščenka do toženke. Odločitev je materialnopravno pravilna. Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.6 Strošek, ki ga je imela toženka s tem, ko ji je odvetnica (pooblaščenka v tem postopku) spisala odgovor na tožnikovo Odpoved najemne pogodbe (priloga B5) ne predstavlja stroška v zvezi s konkretnim pravdnim postopkom. Predmet spora v obravnavani zadevi je namreč plačilo najemnine in stanovanjskih stroškov. Ker ne gre za spor o odpovedi najemne pogodbe, poleg tega pa pritožnica (tudi) v tem postopku (razen v neznatnem delu, kot bo obrazloženo v nadaljevanju) ni bila uspešna, tudi po presoji pritožbenega sodišča toženka nima terjatve proti tožniku iz naslova stroškov predpravdnega zastopanja (ki bi jo lahko uveljavljala v pobot).

11. Delno pa je pritožba utemeljena v zvezi z odmero stroškov postopka. Sodišče je moralo v pravdi glede na razveljavitev sklepa o izvršbi odločati poleg o sporni terjatvi še o izvršilnih stroških in o nadaljnjih pravdnih stroških. Uspeh tožnika v postopku je sodišče pravilno ocenilo na 46 %. Glede na minimalno razliko v uspehu je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Ker izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, tvorita celoto, je glede na primerljiv uspeh obeh strank v postopku tudi za izvršilne stroške prav, da vsaka stranka nosi svoje.

12. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev v stroškovnem delu delno spremenilo (358. člen ZPP), kot izhaja iz izreka te sodbe, sicer pa pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom in prvim odstavkom 155. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, glede na to, da je toženka s pritožbo uspela le glede stranske terjatve, glede česar niso nastali posebni stroški, odgovor na pritožbo tožnika pa ni bil potreben.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 Primerjaj zadnji stavek drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). 3 Na strani 5, v drugem odstavku. 4 V navedenem dopisu je izrecno zapisano, da tožnik ne pristaja na pobot s stroški, ki so toženki nastali z odvetniškimi storitvami, in zahteva, da toženka terjatve, ki jih ima do njega, plača v celoti. 5 Na "dogovorjeno in skupno ceno 295,00 EUR na mesec". 6 Ude L. in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 38-39.