Jedro

Tožba tudi sicer ni sklepčna. V kolikor tožeča stranka trdi, da Pogodba, ki ji jo je posredovala tožena stranka, predstavlja njeno ponudbo in v kolikor trdi, da je ponudbo sprejela, potem je pogodba sklenjena in tožeča stranka tožbenega zahtevka na njen podpis oziroma sklenitev nima. Imela bi le zahtevek na izpolnitev pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžan povrniti 979,04 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep o izdaji začasne odredbe opr. št. VIII Pg 281/2005-5 z dne 13. 12. 2007 in navedeni sklep v celoti razveljavilo (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek tožeče stranke na podpis kupoprodajne pogodbe, po kateri bi bila tožena stranka dolžna prodati in izročiti tožeči stranki v last, posest in uporabo zemljišče parc. št. 127/174 dvorišče v izmeri 5.257 m2 in parc. št. 127/175 parkirišče v izmeri 582 m2, vl. št. 560 k.o. M. za ceno 279.036.619,20 SIT, z vsebino, kot je razvidna iz izreka prvostopenjske sodbe (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki 4.697,63 EUR pravdnih stroškov z obrestmi (III. točka izreka).

Tožeča stranka je proti sodbi in sklepu pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi in hkrati zavrne ugovor tožene stranke zoper sklep o izdaji začasne odredbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča izhaja, da je tožeča stranka z vlogo z dne 03. 03. 2003 zaprosila toženo stranko za odkup zemljišč parc. štev. 127/174, 127/175 in 127/163, vse k.o. M., zaradi funkcionalne zaokrožitve svojega sosednjega zemljišča, da je Komisija tožene stranke (Komisija za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem za izvedbo programa stavbnih zemljišč pri Oddelku za gospodarjenje z zemljišči MOL) na seji dne 27. 01. 2004 sprejela sklep, da se tožnici kot kupcu proda zemljišče parc. štev. 127/174 in 127/175 k.o. M., da je tožena stranka oblikovala osnutek kupoprodajne pogodbe (Pogodba) z navedbo cene nepremičnine, ga posredovala tožnici v podpis, da je tožnica pogodbo podpisala in jo posredovala v podpis toženi stranki, ki pa pogodbe ni nikoli podpisala. Zato je tožeča stranka vložila tožbo na podpis oziroma sklenitev pogodbe.

Med pravdnima strankama je sporna pravna narava Pogodbe, ki je bila poslana v podpis tožeči stranki. Tožeča stranka trdi, da navedena Pogodba predstavlja ponudbo tožene stranke k sklenitvi pogodbe, podpis s strani tožeče stranke pa sprejem ponudbe. Medtem ko tožena stranka trdi, da je šlo le za osnutek pogodbe, ki ne more predstavljati pravno zavezujoče ponudbe, ker ni podpisan s strani tožene stranke, ker ne vsebuje pisnega dovoljenja organa tožene stranke, Mestnega sveta, za sklenitev pogodbe, in ker že iz osnutka pogodbe izhaja, da je ta sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki in pravno veljavna po overovitvi podpisa prodajalca pri notarju.

Stališče pritožnika, da je sporna kupoprodajna pogodba predstavljala pravno zavezujočo ponudbo tožene stranke, je pravno zmotno.

Ponudba je enostranski pravni posel, pri katerem pravne posledice nastopijo že z izjavo volje ene stranke, ko ponudnik poda ponudbo in jo naslovnik sprejme. Obligacijsko razmerje med ponudnikom in naslovnikom nastane že, ko je ponudba sprejeta. Da bi predlog kupoprodanje pogodbe, ki jo je tožena stranka poslala tožeči stranki, lahko predstavljal ponudbo, bi iz njega morala nedvoumno izhajati volja predlagatelja, da je v primeru sprejema ponudbe zavezan oziroma, da želi skleniti pogodbo. Iz predloga kupoprodajne pogodbe pa taka volja ponudnika ne izhaja, saj je v 8. členu Pogodbe navedeno, da je pogodba sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki. Šele podpis pogodbenih strank naj bi torej potrjeval voljo strank za sklenitev pogodb. Ker tožena stranka Pogodbe ni podpisala, ta ni bila sklenjena.

Za promet z nepremičninami je potrebna pisna oblika. Zahteva po pisni obliki je izpolnjena, ko je pogodba podpisana (57. člen OZ). Nepodpisan predlog pogodbe zato ne more pomeniti takšne oblike ponudbe, ki bi, če bi bila sprejeta, lahko pomenila, da je prišlo do sklenitve pogodbe. Ponudba za sklenitev pogodbo, za katero zahteva zakon posebno obliko, namreč veže ponudnika samo, če je dana v taki obliki (1. odst. 27. člena OZ).

Res je zahtevi za obliko (pisnost) pogodb zadoščeno, da sta pisna ponudba in njen sprejem, kar pa ob prej navedenem predpostavlja, da je ponudba podpisana.

Ob povedanem tudi sklep Komisije tožene stranke (ki tudi sicer ni bila pooblaščena za izražanje pravno zavezujoče ponudbe v imenu tožene stranke, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče), z dne 27. 01. 2004, da se tožeči stranki kot kupcu proda sporno zemljišče ter dopisi tožene stranke in ostala korespondenca med njima, ki jo omenja pritožnik v točkah 4 in 5 pritožbe, ne morejo predstavljati ravnanj, ki bi kazala, da je predlog kupoprodajne pogodbe, posredovan tožeči stranki, predstavljal pravno zavezujočo ponudbo.

Navedenega ne more izkazovati niti izpovedba F. B., saj gre le za izpovedbo o njegovih subjektivnih videnjih sporne zadeve. Niti ne izpovedba N. T., ki je izpovedovala le o postopanju komisije tožene stranke po prejemu zaprosila tožeče stranke za odkup zemljišča (točki 6,7 pritožbe).

Pritožnik se v prid svojim trditvam ne more uspešno sklicevati na odločbi Vrhovnega sodišča RS (II Ips 433/2006 in II Ips 205/2007), saj ne obravnavata enake pravne in dejanske situacije, kot je obravnavana.

Pritrditi je treba pritožniku, da Mestni svet tožene stranke ni "tretji" v smislu 19. člena OZ, temveč le njen organ (29. člen Zakona o lokalni samoupravi - Uradni list RS 72/93, 16/93). Vendar navedena napačna pravna kvalifikacija prvostopnega sodišča na pravilnost odločitve ni vplivala, saj je prvostopno sodišče kot pravnoodločilno ugotovilo, da predlog kupoprodajne pogodbe ne zavezuje tožene stranke kot ponudba, ker pogodbe ni podpisala.

Prvostopno sodišče se sicer res ni opredelilo do vseh listin, ki jih je predložila tožeča stranka, s čimer pa je pravilno štelo, da te za odločitev niso odločilnega pomena.

Očitki pritožnika, da je izrek sodbe pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, da nasprotuje razlogom sodbe, da so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju, so neutemeljeni. Sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih. Ti so jasni. Očitana pomota, ki jo pritožnik očita prvostopnemu sodišču v 3. točki pritožbe, pa na pravilnost odločitve ni vplivala.

Pritožbeno sodišče ne glede na vse navedeno ugotavlja, da tožba tudi sicer ni sklepčna. V kolikor tožeča stranka trdi, da Pogodba, ki ji jo je posredovala tožena stranka, predstavlja njeno ponudbo in v kolikor trdi, da je ponudbo sprejela, potem je pogodba sklenjena in tožeča stranka tožbenega zahtevka na njen podpis oziroma sklenitev nima. Imela bi le zahtevek na izpolnitev pogodbe.

Ob povedanem se izkaže, da je prvostopno sodišče pravilno materialnopravno odločilo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. V posledici navedenega je tudi pravilna odločitev o razveljavitvi začasne odredbe.

Ker očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane, niti ni podana nobena od tistih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžna povrniti 979,04 EUR stroškov odgovora na pritožbo. Ti predstavljajo nagrado odvetniku tožene stranke za sestavo odgovora na pritožbo v višini 1750 odvetniških točk, kar znese 803,25 EUR, materialne stroške v višini 12,62 EUR ter 20% DDV v višini 163,17 EUR. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku.