Jedro

Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca ne gre zgolj za vprašanje presoje objektivnega stanja trenutne zavezančeve (ne)zaposlenosti, temveč gre predvsem za vprašanje (ne)izkoriščenosti njegovega delovnega (pridobitnega) potenciala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta sklenili sodno poravnavo, s katero sta nadomestili sodno poravnavo, ki sta jo sklenili pri Okrožnem sodišču v Novem mestu opr. št. P 435/2005-11 dne 26.1.2006 in se dogovorili, da se njuna mld. hčerka A. B. zaupa v vzgojo in varstvo tožnici (tč. I/1 sklepa) in da se stiki s tožencem izvajajo po dogovoru (tč. I/2 sklepa). Z izpodbijano sodbo pa je prvostopenjsko sodišče določilo še preživnino, ki jo je dolžan od 28. 6. 2017 dalje plačevati toženec, in sicer v znesku 75,00 EUR mesečno do 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. I. izreka sodbe). V preostanku do vtoževanih 130,00 EUR (za 55,00 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo (tč. II izreka sodbe). Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje pravdne stroške (tč. III izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec in jo izpodbija v I. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga znižanje preživnine. Prepričan je, da je sodba v izpodbijanem delu nepravilna in nezakonita, saj je toženec trajno brezposelna oseba, brez premoženja in s hudimi zdravstvenimi težavami. Preživlja ga njegova mati B. B., s katero živi v njenem stanovanju. Posledično ne zmore plačevati preživnine v znesku 75,00 EUR mesečno, saj nima zadostnih denarnih sredstev. Pojasnjuje, da prejema zgolj denarno socialno pomoč, kar pa ne zadošča niti za njegovo lastno preživljanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Mld. A. B. je bila z omenjeno sodno poravnavo P 435/2005-11 z dne 26.1.2006 zaupana v vzgojo in varstvo tožencu. Ker se je februarja 2017 preselila v družino svoje matere (mati ima z novim partnerjem še tri mladoletne otroke), je ta zaradi spremenjenih okoliščin vložila tožbo, da se hči zaupa v varstvo in vzgojo njej, da se ji določijo stiki z očetom, temu pa določi mesečna preživnina.

5. V pritožbenem postopku je sporna zgolj še višina mesečne preživnine, ki jo je glede na svojo preživninsko (ne)zmožnost dolžan plačevati toženec.

6. Materialnopravna podlaga za preživninsko obveznost staršev v razmerju do mladoletnih otrok je v 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), za določitev preživnine pa v 129. členu. Preživnina se določi glede na potrebe preživninskega upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezancev, pri čemer mora biti dosojena preživnina v ravnovesju med navedenimi pravnoodločilnimi dejavniki. Izhodišče za odmero preživnine je otrokova korist, saj mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka (prvi in drugi odstavek 129.a člena ZZZDR).

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno določilo mesečno preživnino, ko je na podlagi ugotovljenih hčerinih potreb v znesku 235,00 EUR/mesečno porazdelilo preživninsko breme tako, da je 32 % oz. 75,00 EUR potreb dolžan kriti toženec, 68 % oz. 160,00 EUR pa tožnica.

8. Dejstvo, da je toženec že štiri leta nezaposlen, samo po sebi toženčeve preživninske obveznosti ne zmanjšuje, niti ne pomeni, da je toženec trajno pridobitno nezmožen. Preživninski zavezanec je dolžan storiti vse, da pridobi dohodek, ki je potreben za kritje preživninske obveznosti. Pri presoji preživninske zmožnosti zavezancev se upošteva ne le dejansko izkazani dohodek, temveč tudi splošna pridobitna zmožnost. Tako ne gre zgolj za vprašanje presoje objektivnega stanja trenutne zavezančeve (ne)zaposlenosti, temveč gre predvsem za vprašanje (ne)izkoriščenosti njegovega delovnega (pridobitnega) potenciala. Drugače povedano, zavezanec je dolžan biti aktiven in poiskati ter izkoristiti vse tiste možnosti, ki bi mu omogočile pridobiti dohodek.

9. Toženec ni dokazal, da bi bil pridobitno nesposoben. Kljub temu, da se tudi v pritožbi sklicuje na hude zdravstvene težave, le-teh ni izkazal, ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbenem postopku. Zgolj pavšalno sklicevanje na zdravstvene težave, ki jih je argumentirano zavrnilo že prvostopenjsko sodišče, ne utemeljuje zaključka, da toženec za delo ni sposoben. Ravno obratno izhaja tudi iz dejanskih okoliščin. Sam je povedal, da za prijatelja opravlja priložnostna dela, v zameno pa dobi plačilo v obliki pridelkov. Navedel je tudi, da je pred štirimi leti delal v ..., a je delo opustil, ker je bilo nočno delo prenaporno. To dokazuje, da je toženec še vedno sposoben delati, le da svojega delovnega potenicala ne izkorišča kot bi ga lahko in bi ga, vsaj kar se tiče preživninske obveznosti, tudi moral izkoristiti.

10. Navedenega zaključka ne spreminjajo okoliščine, da toženec prejema denarno socialno pomoč in živi z materjo v njenem stanovanju, ki mu pomaga tudi s kritjem določenih bivanjskih stroškov. Ta dejstva na njegovo neizkoriščeno pridobitno zmožnost nimajo pravno relevantnega vpliva. Celo obratno, prav zaradi materine pomoči pri kritju stanovanjskih stroškov in brezplačnega bivanja pri njej so toženčeve razmere z vidika lastnega preživljanja še toliko ugodnejše, saj mu tako ostane večji del zaslužka, ki ga lahko nameni za izpolnitev preživninske obveznosti.

11. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da si je toženec dolžan poiskati delo in pridobiti takšen dohodek, s katerim bo lahko v otrokovo korist kril preživninsko obveznost, ki mu jo je določilo sodišče. 12. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo relevantnih napak, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).