Jedro

Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta revidenta po odvetniku vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti zatrjujeta, da odločitev sodišča v obravnavani zadevi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Piran z dne 17. 6. 2008, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnikov za izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču parc. št. ... k.o. .... ni potrebna. Tožena stranka je s svojo odločbo z dne 17. 12. 2008, zavrnila pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

4. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje na določbo šeste alineje drugega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ-1 (Ur. l. RS, št. 55/2003-UPB1). Po presoji sodišča prve stopnje izdaja potrdila, ki bi se nanašalo le na del parcele, ki je predmet prodaje, ni mogoča. Ker sta tožnika zahtevala izdajo potrdila po 19. členu ZKZ-1 za celotno parcelo ... k.o. ...., je po presoji sodišča odločitev upravnega organa, ki je zahtevo zavrnil, pravilna. Z izdajo potrdila za del parcele pravnega posla (prodaje) ne bi bilo mogoče zakonito izpeljati, saj bi še vedno bilo treba za del parcele, ki je kmetijsko zemljišče, pridobiti potrdilo o odobritvi pravnega posla.

5. Tožnika se glede dovoljenosti revizije sklicujeta na odstop odločitve sodišča prve stopnje od sodne prakse Vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki je bistveno za pravilno odločitev o zadevi. Uveljavljata bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navajata, da prodaja celovite parcele ni ovira za izdajo dveh potrdil (v primeru odobritve pa odločbe), in sicer o tem, da za del parcele odobritev ni potrebna, in za drugi (kmetijski) del, da se odobri pravni posel. Sklicujeta se na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 1317/2004 z dne 15. 1. 2009. Priglašata stroške postopka.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

7. S tem, ko revidenta zatrjujeta, da odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicujeta na zadevo X Ips 1317/2004 z dne 15. 1. 2009, uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zakonska analogija temelji na načelu, da je treba enakovrstne primere obravnavati enako. V navedeni zadevi, na katero se revidenta sklicujeta, pa gre za drugačno pravno in dejansko stanje, saj je v tej zadevi šlo za odobritev prodaje kmetijskega zemljišča na podlagi 21. člena ZKZ-1. V obravnavani zadevi pa sta revidenta vložila zahtevo za izdajo potrdila po šesti alineji drugega odstavka 19. člena ZKZ-1 za celotno zemljišče, ki je predmet prodaje, nista pa uveljavljala odobritve prodaje kmetijskega zemljišča v skladu z določbami ZKZ-1, kot je to bilo v zadevi, na katero se sklicujeta. Ker ne gre za enakovrstni primer, posledično ne gre za zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. 9. Ker revidenta nista izkazala nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidenta na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpita svoje stroške revizijskega postopka.