Jedro

Dejansko stanje o izpolnjevanju pogojev za začetek in takojšnji zaključek stečajnega postopka po prvem odstavku 99. člena ZPPSL je popolno ugotovljeno šele takrat, ko stečajni senat ugotovi vrednost premoženja, ki bi prišlo v stečajno maso. To pa je v primeru stečaja podjetnika posameznika vrednost premoženja, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka (razen stvari in prejemkov, ki so po zakonu izvzeti iz izvršbe).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Stečajni senat Okrožnega sodišča v Novem mestu je z uvodoma citiranim sklepom začel in zaključil stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom M. E. iz Črnomlja ter odredil, da se po pravnomočnosti sklepa dolžnik izbriše iz vpisnika samostojnih podjetnikov. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 25-27, dne 14.3.2003. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, s katero je uveljavljal razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter predlagal, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep stečajnega senata.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93, 39/97 in 52/99, v nadaljevanju ZPPSL) v četrtem odstavku 99. člena določa, da se zoper sklep stečajnega senata o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka, upniki lahko pritožijo v roku 15 dni od objave sklepa v Uradnem listu RS. V tem primeru upniki lahko v pritožbi zatrjujejo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, saj so s stečajnim postopkom dolžnika prvič seznanjeni z objavo v Uradnem listu. V obravnavani zadevi pritožnica zatrjuje, da znaša njena terjatev do stečajnega dolžnika na dan 27.3.2003 15.053.209,66 SIT, kar dokazuje s predloženimi seznami zaostalih obveznosti: 1. seznam zaostalih obveznosti, glede katerih je bila predlagana izvršba, z obrestmi do 26.2.2003, v višini 6.945.573,30 SIT (priloga B2 spisa), 2. dolg, ki je nastal po vložitvi predloga za izvršbo na delež družbenika, v višini 6.466.434,40 SIT (priloga B3 spisa), 3. dolg iz naslova DDV 1.641.201,96 SIT (priloga B1 spisa) To dejstvo pa se razlikuje od ugotovitve stečajnega senata, da ima dolžnik do države zapadle obveznosti le v višini 3.973.923,50 SIT. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je upnik verjetno izkazal (glede na izdane listine v davčnem postopku) višje terjatve do dolžnika od obveznosti dolžnika, ki jih je ugotovil stečajni senat. Če bi se v stečajnem postopku, po preizkusu prijavljenih terjatev, upnikova terjatev ugotovila v višini, ki jo navaja v pritožbi, se izkaže, da je ostalo dejansko stanje v zvezi z višino obveznosti dolžnika nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče meni, da je upnica izkazala pravni interes za vodenje stečajnega postopka, ki je v tem, da se plačajo iz stečajne mase tudi tiste njene terjatve, ki so obstojale na dan začetka stečajnega postopka in glede katerih upnica do začetka stečajnega postopka še ni predlagala izvršbe. Po zaključku stečajnega postopka, pritožnica terjatev, glede katerih še ni predlagala izvršbe, ne bi mogla več izterjati. Pri tem je po mnenju pritožbenega sodišča sicer bistveno vprašanje, koliko je vredno osebno premoženje samostojnega podjetnika (četrti odstavek 104. člena ZPPSL). Tega dejstva pa stečajni senat ni ugotavljal. Ugotovitev stečajnega senata, da je M.E. družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo in da sta dva upnika stečajnega dolžnika z rubežem v izvršilnem postopku že pridobila ločitveno pravico na njegovem deležu v družbi, se je potem, ko je eden izmed upnikov izkazal za verjetno, da je njegova celotna terjatev višja od terjatve, glede katere je pridobil ločitveno pravico, izkazala za nezadostno.

Stečajni senat bi moral za poplno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti vrednost družbenikovega deleža v družbi (ki jo po podatkih spisa ugotavlja že cenilec v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Črnomlju In ... - priloga A17 spisa). Šele potem bo po mnenju pritožbenega sodišča dejansko stanje v zvezi s pogoji iz prvega odstavka 99. člena ZPPSL popolno ugotovljeno. Če bo stečajni senat ugotovil, da je stečajna masa upoštevaje stroške stečajnega postopka, večja od terjatev glede katerih imata dva upnika stečajnega dolžnika pravico do ločenega poplačila na deležu družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, bo zaradi oklica upnikom in zaradi preizkusa prijavljenih terjatev v stečajnem postopku, moralo opraviti stečajni postopek. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZPPSL).

Pritožba ne navaja nobenih razlogov v zvezi z odločitvijo stečajnega senata o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato je pritožbeno sodišče ta del sklepa preizkusilo iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZPPSL). Pri tem je ugotovilo, da ni podana nobena izmed absolutnih bistvenih kršitev postopka; na ugotovljeno dejansko stanje o tem, da obveznosti dolžnika do dveh upnikov, močno presegajo premoženje dolžnika in da je zato dolžnik prezadolžen, je pravilno uporabilo določila ZPPSL o pogojih za začetek stečajnega postopka (prvi odstavek 2. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZPPSL). Ne glede na navedeno pa je bilo potrebno tudi sklep o začetku stečajnega postopka razveljaviti, ker je ta del odločitve sestavni del sklepa o zaključku stečajnega postopka in z njim neločljivo povezana. Ob drugačnem stališču bi zaradi le delne razveljavitve izpodbijanega sklepa vzpostavili nepopolen sklep o začetku stečajnega postopka (v zvezi z določilom prvega odstavka 77. člena ZPPSL). Razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka pa v primeru, če bo stečajni senat ponovno sprejel sklep o začetku postopka, nima vpliva na pričetek pravnih posledic začetka stečajnega postopka (drugi odstavek 103. člena ZPPSL).