Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa vloge nasprotnih udeležencev ni vročilo predlagatelju, da bi se o njej lahko izjavil. Tako je preuranjeno zaključilo, da so med udeleženci postopka sporna določena dejstva.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepravdni postopek prekine, nasprotna udeleženca pa sta dolžna v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa vložiti ustrezno tožbo na veljavnost ali ničnost zemljiškega dolga, s katero bo vknjiženi zemljiški dolg izbrisan na nepremičnini ID znak ... 294/19 (ID ...). V primeru vložene tožbe se postopek prekine do pravnomočne odločitve v tej pravdni zadevi, v nasprotnem primeru se bo nadaljeval. 2. Zoper ta sklep se pritožuje predlagatelj iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je odločitev sodišča, ki določa dva različna trenutka prekinitve postopka, sama s seboj v nasprotju in nejasna. Sodišče o predhodnem vprašanju sploh ni odločalo, ni sprejelo niti odločitve o obstoju predhodnega vprašanja. Izpodbijani sklep je izdalo, ne da bi predlagatelju sploh vročilo vlogo nasprotnih udeležencev, v kateri slednja po mnenju sodišča zatrjujeta dejstva, ki naj bi bila med strankama sporna. To vlogo je sodišče predlagatelju vročilo skupaj z izpodbijanim sklepom. S takim postopanjem je kršilo kontradiktornost postopka. Sodišče je povsem arbitrarno sprejelo odločitev, da med udeleženci obstoji spor glede dejstva, ali se vknjiženi zemljiški dolg upošteva ali ne oziroma bi moral biti izbrisan, kar predstavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče predlagatelju ni dalo možnosti, da se izjavi o trditvah nasprotnih udeležencev glede vknjiženega zemljiškega dolga in je o obstoju spora med udeleženci postopka v zvezi z zemljiškim dolgom sklepalo in sprejelo svojo odločitev brez vsakršne podlage. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
3. Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Predlagatelj neutemeljeno navaja, da odločitev sodišča prve stopnje v izreku sklepa ni jasna in da je sama s seboj v nasprotju. Izrek sklepa tudi ne določa različnih trenutkov nastopa prekinitve postopka, temveč opredeljuje le trajanje prekinitve.
6. Utemeljeno pa pritožnik navaja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), ker sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa vloge nasprotnih udeležencev z dne 2.4.2019 ni vročilo predlagatelju, da bi se o njej lahko izjavil. Tako je preuranjeno zaključilo, da so dejstva v zvezi z vknjiženim zemljiškim dolgom med udeleženci postopka sporna. Nasprotna udeleženca sta v vlogi z dne 2.4.2019 zatrjevala, da je predlagatelj zemljiški dolg na svojem solastnem delu ustanovil z namenom, da izigra nasprotna udeleženca in jima prepreči pridobitev lastninske pravice, saj je njegova vrednost večja kot je vrednost celotne nepremičnine. Ker je bila ta vloga predlagatelju vročena hkrati z izpodbijanim sklepom, na navedbe v tej vlogi ni imel možnosti odgovoriti.
7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP2).
8. V nadaljnjem postopku naj sodišče ugotovi, ali so dejstva v zvezi z veljavnostjo vknjižbe zemljiškega dolga med udeleženci sploh sporna. Predlagatelj je namreč v vlogi z dne 24.5.2019 navedel, da je vložil zemljiškoknjižni predlog za izbris zemljiškega dolga pri svojem solastnem deležu nepremičnine.
9. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami