Jedro

Tožnica tožencu očita več motilnih ravnanj, ki jih je treba obravnavati ločeno. Za vsako je tako treba ugotoviti (in pojasniti na podlagi česa je to ugotovljeno), kdaj je bilo storjeno, na kakšen način in kdo je tisti, ki ga je storil.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje - v točki II/1 in točki II/3 spremeni tako, da se tožba v delu, ki se nanaša na motilno dejanje storjeno 16. 9. 2013 (ko naj bi toženec iz kleti št. 4 odstranil vse pohištvo in ga razmetal po hodniku, v klet pa postavil 2 niza polic in žensko kolo in zaprl vrata z novim vratnim krilom), zavrže; - v preostalem delu točke II izreka in točki IV izreka razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe (točka I izreka) in ugotovilo, da je toženec motil posest tožnice na stavbi ID znak ... na naslovu ..., ID znak ..., ki stoji na nepremičnini ID znak ..., parc. št. ..., k. o. ..., s tem da je - dne 16. 9. 2013 iz kleti št. 4 odstranil vse pohištvo in ga razmetal po hodniku, v klet je postavil dva niza polic in žensko kolo ter zaprl vrata z novim vratnim krilom; - dne 23. 9. 2013 ponovno zmetal pohištvo iz kleti na hodnik; - dne 24. 9. 2013 zmetal vse pohištvo iz kleti na hodnik ter prinesel v klet svoje stvari in sicer pisalno mizo, 30 plastičnih posod po 30 l vode, eno prenosno posteljo ter sesalec v kartonasti škatli in ponovno namestil dva niza polic in žensko kolo; - v času od 3. 4. 2014 do 11. 4. 2014 neznano kam odnesel predmete, ki so bili v kletnem prostoru pred motilnim dejanjem, to je pograd, zloženo posteljo, 4 x posteljno dno, 2 x posteljno dno, zloženo, 2 x pisarniški stol, pisalno mizo, 20 polic, 2 predalčnika in 2 iverni plošči, tako, da so v prostoru ostali samo še predmeti last toženca, ki jih je z motilnim dejanjem 16. 9. 2013 in 24. 9. 2013 prinesel v prostor (točka II/1 izreka). Tožencu je naložilo, da v roku 8 dni v kletni prostor ponovno namesti predmete, ki jih je odnesel v času od 3. 4. 2014 do 11. 4. 2014 in so se nahajali v prostoru pred motilnim dejanjem in sicer pograd, zloženo posteljo, 4 x posteljno dno, 2 x posteljno dno, zloženo, 2 x pisarniški stol, pisalno mizo, 20 polic, 2 predalčnika in 2 iverni plošči (točka II/2 izreka) ter mu prepovedalo, da z dejanji, opredeljenimi v prvi in drugi točki izreka ali s podobnimi dejanji, posega v posest tožnice, ki jo ima na že opredeljeni stavbi na naslovu ... (točka II/3 izreka). Kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (točka III izreka). Tožencu je še naložilo, da tožnici povrne stroške v višini 500,25 EUR s pripadki (točka IV izreka).

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev ustavnih pravic pritožnika. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

Meni, da je izpodbijana sodna odločba pravno površna ter arbitrarna, brez razumne argumentacije in pravno nerazumljiva. Ker tožnica v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta, bi moralo sodišče tožbo zavreči. Vztraja pri tem, da je izrek tožbe nesklepčen in neizvršljiv, saj predmeti niso specificirani, tožba pa je vložena prepozno. Sodišče ni obrazložilo svojega zaključka, da je imela tožnica posest nad študentskim domom in posledično tudi na kleti. Gre za nerazdeljeno skupno premoženje. Spregledano je ostalo dejstvo, da so vse kapacitete, vključno s kletjo, v posesti tretjih, to je najemnikov oziroma študentov. Sodišče se ni opredelilo do toženčevih trditev, da je klet uporabljal in jo imel v neposredni posesti. Opredelilo se ni niti do dokazov, ki to potrjujejo. Zmotno je sklicevanje tožnice na samopomoč, saj je ona tista, ki je motila posest tožnika. Sodišče se ne opredeli do toženčevih trditev, da tožnica ni dokazala, da naj bi toženec storil motilna dejanja. Vztraja pri tem, da za tožbo nima pravnega interesa, saj iz nje ni razviden ekonomski interes. Ni jasno, kaj naj bi predstavljalo t. i. „vse pohištvo“. Neizvršljiv je izrek v prvi točki. Tožnica ni dokazala, kaj je bilo v kleti. Spregledano je ostalo dejstvo, da je bila tožba vložena 24. 10. 2013, po spremenjeni tožbi pa tožnica vtožuje tudi dogodke, ki se naj bi pripetili po vložitvi tožbe, kar je procesno nelogično in gre zato za neutemeljeno tožbo.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi 32. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati le v 30 dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca. Gre za materialni prekluzivni rok, ki ni podaljšljiv, sankcija za njegovo zamudo pa je zavrženje tožbe.

6. Tožnica v tožbi zatrjuje štiri motilna dejanja. Do prvega naj bi prišlo 16. 9. 2013. Tega dne je po njenih trditvah toženec iz kleti odstranil pohištvo in ga razmetal po hodniku, v klet pa postavil dva niza polic in žensko kolo. Tožnica je, kar ni bilo prerekano, toženčeve predmete odstranila in pohištvo zložila nazaj v klet tako, kot je bilo pred motenjem. Tožnica je torej sama vzpostavila staro posestno stanje. Dejanje, ki naj bi ga toženec izvršil 23. 9. 2013, zato ne more pomeniti nadaljevanja prvega, ampak gre za novo motilno dejanje. Rok za vložitev tožbe je zato glede dejanja dne 16. 9. 2013 začel teči tega dne in se je iztekel že pred vložitvijo tožbe dne 23. 10. 2013. V tem delu je ugovor pritožnika o prepozno vloženi tožbi tako utemeljen. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano odločitev v točki II/1 in točki II/3, v delu, ki se nanaša na motilno dejanje storjeno 16. 9. 2013, spremenilo in tožbo zavrglo.

7. Je pa neutemeljeno pritožbeno vztrajanje, da je tožba prepozna tudi glede ostalih motilnih dejanj. Naslednji dve (zatrjevani) motilni dejanji sta bili namreč storjeni 23. 9. 2013 in 24. 9. 2013, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 23. 10. 2013, torej še v 30-dnevnem zakonskem roku. Rok je bil spoštovan tudi pri spremembi tožbe, saj je tožnica tožbo spremenila 28. 4. 2014, do ponovnega motenja pa naj bi prišlo v času med 4. 4. 2014 in 10. 4. 2014, tožnica pa naj bi za motenje izvedela 11. 4. 2014. 8. Sodišče prve stopnje je pod točko II/1 izreka med drugim ugodilo delu zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev motenja posesti dne 24. 9. 2013, ki naj bi bilo storjeno ne le z iznosom pohištva, ki se je tam nahajalo, ampak tudi s tem, da naj bi toženec v kletni prostor prinesel svoje stvari: pisalno mizo, 30 plastičnih posod po 30 l vode, prenosno posteljo, sesalec v kartonasti škatli, dva niza polic in žensko kolo. Pod točko II/3 je ugodilo tudi prepovednemu zahtevku, s katerim je tožencu (med drugim) prepovedalo, da s takšnim dejanjem - torej ponovnim vnosom naštetih stvari v kletni prostor - spet moti tožničino posest. V nasprotju s takšno odločitvijo pa je sodišče prve stopnje pod točko III izreka zavrnilo tisti del zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala, da toženec iz kletnega prostora odstrani svoje stvari, to je pisalno mizo, 30 plastičnih posod po 30 l vode, prenosno posteljo, žensko kolo, sesalec v kartonasti škatli in dva niza polic, torej stvari z vnosom katerih je bilo motenje (upoštevajoč odločitev pod točko II/1) storjeno in prepovedan tudi njihov ponovni vnos (točka II/3 izreka). Gre za očitno nasprotje med zavrnilnim in ugodilnim delom odločitve.

9. Enako nasprotje obstoji tudi med odločitvijo pod točko II/3 in točko II/2. V točki II/3 je tako sodišče tožencu (med drugim) prepovedalo, da z dejanji, opredeljenimi v drugi točki izreka ali s podobnimi dejanji, posega v posest tožnice, ki jo ima na stavbi na naslovu ... Upoštevajoč vsebino druge točke izreka gre za prepoved, da toženec v klet ponovno namesti predmete, ki jih je odnesel iz kletnega prostora v času med 3. 4. 2014 in 11. 4. 2014 in so se nahajali v prostoru pred motilnim dejanjem (pograd, zloženo posteljo, 4 x posteljno dno, 2 x posteljno dno, zloženo, 2 x pisarniški stol, pisalno mizo, 20 polic, 2 predalčnika in 2 iverni plošči). Sodišče prve stopnje mu je prepovedalo torej tisto, kar mu je predhodno samo naložilo.

10. Pritožnik pa v svoji pritožbi utemeljeno opozarja tudi na to, da je sklep brez razlogov o odločilnih dejstvih, tisti, ki jih sklep vsebuje pa so nerazumljivi ali si med seboj nasprotujejo. Sodišče se tako do toženčevih ugovorov (ki jih slednji ponavlja tudi v pritožbi), da je zahtevek premalo specificiran in neizvršljiv, da tožnica ni bila posestnica kleti, ampak je imel posest on sam, da ni dokazano, da je očitana dejanja storil in da tožnica za tožbo ne izkazuje pravnega interesa, sploh ni opredelilo. Pritožbeno sodišče odločitve v tem delu ne more preizkusiti, saj ni jasno niti to, ali je sodišče menilo, da so ugovori neutemeljeni ali pa jih je spregledalo. Iz razlogov je sicer mogoče razbrati, da je sodišče menilo, da je bila tožnica tista, ki je imela posest nad kletnim prostorom, ni pa pojasnilo, na podlagi česa je to ugotovilo. V zvezi s tem pritožnik utemeljeno opozarja na povsem spregledane izpovedbe prič, ki jih sodišče (enako pa velja tudi za ostale dokaze) niti ni dokazno ocenilo. V nasprotju z (neobrazloženo) ugotovitvijo o tožničini posesti, so razlogi v delu, ko sodišče pojasnjuje, da toženec z vnosom svojih stvari dejansko ne bi motil posesti tožnice, v kolikor bi pohištvo pustil v kleti, saj takšni razlogi nakazujejo na soposest. Kaj je sodišče prve stopnje v zvezi s posestjo sploh ugotovilo, tako ni jasno. Izostala je tudi opredelitev do posameznih očitanih motilnih dejanj, ki naj bi jih toženec storil. Gre namreč za različna motilna dejanja, ki jih je treba obravnavati ločeno. Za vsako je tako treba ugotoviti (in pojasniti na podlagi česa je to ugotovljeno) kdaj je bilo storjeno, na kakšen način in kdo je tisti, ki ga je storil. Vsega tega izpodbijani sklep ne vsebuje.

11. Vse opisane pomanjkljivosti in nasprotja pritožbenemu sodišču onemogočajo preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve in predstavljajo kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker gre za kršitev, ki je zaradi njene narave pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti (saj ne more namesto sodišča prve stopnje napisati razlogov in odpravljati nasprotij v izreku), je bilo potrebno pritožbi ugoditi in na podlagi 354. člena ZPP sklep v preostalih delih točke II izreka razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Posledično je bilo treba razveljaviti tudi stroškovno odločitev pod točko IV izreka.

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje storjeno kršitev odpraviti tako, da bo pri odločitvi upoštevalo že pravnomočni zavrnilni del odločitve ter v sklepu, s katerim bo o zahtevku ponovno odločalo, navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki zahtevek bodisi utemeljujejo, bodisi terjajo njegovo zavrnitev. Pri tem pritožbeno sodišče posebej opozarja tudi na to, da sodišče (sporna) dejstva ugotavlja na podlagi izvedenih dokazov in izvedeni dokazni oceni, upoštevajoč pri tem 8. člen ZPP. Zgolj povzemanje vsebine izpovedb prič tako ne zadošča. Ob ponovni odločitvi se bo moralo sodišče prve stopnje obrazloženo opredeliti tudi do relevantnih navedb in ugovorov ene in druge stranke.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

14. Ker ugotovljene postopkovne kršitve ne predstavljajo podlage za to, da bi o zadevi v ponovljenem postopku odločal drug sodnik, pritožbeno sodišče temu predlogu ni sledilo.