Jedro

Posledice nepristopa na prvi narok v obliki zamudne sodbe lahko nastopijo le, če tožena stranka ne pristopi na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavno, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pa tedaj, kadar je stranka na poravnalni narok pristopila, ni pa je bilo na prvi narok za glavno obravnavno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in ugodilo zahtevku tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati 30.460,45 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi 2.368,34 EUR pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se je iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka. Navaja, da je pristopila na poravnalni narok, prvi narok za glavno obravnavo pa je sodišče tedaj preložilo. Na ta prvi narok tožena stranka ni pristopila. Ker je pristopila na poravnalni narok, ne pride v poštev uporaba določila 2. odstavka 282. člena ZPP in sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe. Pri tem se pritožba sklicuje na razlago, ki jo je zakonodajalec podal ob sprejemu sprememb ZPP. Poudarja, da je stališče sodišča, da ima zamuda prvega naroka po že opravljenem poravnalnem naroku za posledice izdaje zamudne sodbe, zmotno. Sodišče pa tudi ni obrazložilo, kako je prišlo do zaključka, da je tožnik šele 2.7.2004 izvedel za povzročitelja škode. Pritožnica meni, da je za to izvedel najkasneje 20.5.2004, zato je zahtevek zastaran. Predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in zahtevek zavrne, podrejeno pa vrne prvemu sodišču v novo odločanje, vse s stroškovno posledico.

Tožnik je na pritožbo odgovoril. Meni, da prvo sodišče v zvezi z izdajo zamudne sodbe ni storilo absolutne bistvene kršitve postopka. Gre za situacijo, ki jo predvideva in rešuje 5. odstavek 282. člena ZPP. Tožnik je dejansko prelagal izdajo tako imenovane „sodbe na podlagi stanja spisa“. Izpodbijana sodba ima vse elemente, vključno z razlogi, zakaj je sodišče tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo. Tako je irelevantno, kako je sodišče sodbo naslovilo. Tudi ugovor zastaranja ni utemeljen. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne in ji naloži plačilo stroškov tožnikovega odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Nedvomno je v tem postopku sodišče dne 6.4.2009 opravilo poravnalni narok in tudi začelo z glavno obravnavo. Po navedbah strank pa je sprejelo sklep, da se glavna obravnava ne opravi in jo preložilo na 13.5.2009 (list. št. 13). Na ta narok tožena stranka ni pristopila. Sodišče pa je po predlogu tožeče stranke „da sodišče v skladu z določili ZPP izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku“ (zapisnik o glavni obravnavi na list. št. 26 do 27) izdalo zamudno sodbo. Pritožba ima prav, ko pravi, da prvo sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe. ZPP v 2. odstavku 282. člena določa, da sodišče lahko izda zamudno sodbo tudi, če je tožena stranka odgovorila na tožbo, pa ni pristopila na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan. Gre torej za alternativo. Posledice nepristopa na prvi narok za glavno obravnavo sledijo le v primeru, če ni poravnalnega naroka. V tem primeru je poravnalni narok bil in se ga je tožena stranka udeležila. Pogoji za izdajo zamudne sodbe tako niso bili podani, zato je bilo napadeno zamudno sodbo že na podlagi povedanega razveljaviti. Zato pa pritožbeno sodišče tudi ne odgovarja na ostale pritožbene navedbe.

Samo v pojasnilo tožeči stranki je dodati, da ni dvoma, da je sodišče izdalo zamudno sodbo po 2. odstavku 282. člena ZPP, kar izhaja iz naslova sodbe, predvsem pa v nadaljevanju tudi iz obrazložitve in ne sodbe na podlagi stanja spisa, o čemer govori 5. odstavek 282. člena ZPP.