Jedro

Prvostopenjski organ je pri presoji, ali obstaja enotna orientacija slemena, upošteval orientacijo slemen okoliških objektov. Sodišče ugotavlja, da prostorski akt tega pravila ne pozna. Glede na citirano določilo je orientacija slemena obvezna le, če je značilna za EUP ali del EUP. To, da je orientacija slemen značilna za EUP oziroma del EUP, pa v izpodbijani odločbi ni ugotovljeno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba št. 351-360/2017 - 15 z dne 25. 9. 2017 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskega objekta na zemljiščih parc. št. 449/21, 449/26, oba k.o. .... V obrazložitvi navaja, da investitor ni dokazal, da je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. V projektu je sicer izdelan urbanistični vzorec, ki pa ne obravnava slemen okoliških objektov. Streha predvidenega objekta je simetrična dvokapnica, z naklonom 37- in slemenom v smeri daljše stranice (SV-JZ). Iz orto foto posnetka je razvidno, da so slemena vseh okoliških objektov v smeri SZ – JV, razen investitorjevega, ki je zgrajen na severni strani zemljišča parc. št. 449/22 k.o. ..., vendar brez ustreznih upravnih dovoljenj. Tudi pri pregledu dopolnitve zahteve je bilo ugotovljeno, da projektant skladnosti gradnje ni uskladil z določilom točke 2.4.1.5. 15. člena Izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Kranj Ulična zazidava (v nadaljevanju IPN). Ta določa, da če je za EUP ali del EUP značilna enotna orientacija slemen, je le-ta obvezna. Glede na to poseg ni skladen z IPN in je bilo potrebno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrniti.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Navaja, da je odločitev pravilna že kolikor gre za zadostitev splošnim pogojem urbanističnega oblikovanja iz točke 2.4.1.1. 15. člena IPN. V zvezi s tem je prvostopenjski organ ugotovil, da gre v danem primeru za tipološki vzorec grajene strukture ulične pozidave. V primeru morfoloških značilnosti območja ter ugotovljene vzpostavljene oblikovne enotnosti v posamezni EUP pa je potrebno prilagajanje okoliškim objektom, zlasti glede smeri slemena strehe objekta.

3. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, s katero izpodbija upravni akt iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da iz odločb ni mogoče razbrati, katero relevantno območje naj bi se upoštevalo pri presojanju, ali predlagana gradnja sledi značilni enotni orientaciji slemen. Prvostopenjski organ zgolj pavšalno navaja, da se kot relevantno območje upošteva EUP Mlaka z oznako M1, nato pa tudi podenota ML 1/2, pri čemer pa ne pojasni značilne orientacije slemena v tej EUP. Drugostopenjski organ za relevantno območje, ki se upošteva pri presoji, navaja tri skupine objektov, od katerih površno opiše le eno. Upravna organa sta tako odločala ne samo arbitrarno, ampak razlogov v njunih odločbah sploh ni mogoče preizkusiti. Relevantnega območja ne predstavljajo neke skupine objektov, niti "ostali okoliški objekti", ampak ga v skladu z določili 15. člena IPN - 2.4.1.5. predstavlja EUP ali pa del EUP. Določena orientacija slemena je po tej določbi obvezna le, če je za EUP ali del EUP značilna enotna orientacija slemen. V podenoti ML 1/2, ki je relativno velika podenota, ne obstaja zatrjevana značilna enotna orientacija slemen, saj so slemena obrnjena v vse smeri. Posledično taka orientacija tudi ne obstaja v EUP Mlaka M1. Izpodbijana odločba pa bi bila napačna, tudi če bi se kot relevantno območje upoštevali "bližnji objekti". Drugostopenjski organ je sam "zavrgel" pravilo, da je relevantno območje vezano na EUP in upošteval merilo nedoločene skupine objektov, ki pa so lahko zgolj tisti, ki so na primerni oddaljenosti. V tem primeru pa niso bili upoštevani objekti na vzhodni strani Golniške ceste, ki imajo vsi enako orientacijo slemena kot objekt, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Nadalje je tožnik že v upravnem postopku predložil orto foto vzorce, iz katerih je razvidno, da v radiju 100 metrov od predmetnega objekta slemena preostalih objektov potekajo najmanj v treh različnih smereh. Na bližnjih objektih torej ne obstaja značilna orientacija slemen. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek organu prve stopnje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožba je utemeljena.

5. Prvi odstavek točke 2.4.1.5. 15. člena IPN določa, da je pri umeščanju novih stavb potrebno ohranjati berljiv vzorec ulične (mrežne) zazidave. Prepoznavne gradbene linije je potrebno ohranjati. Če je za EUP ali del EUP značilna enotna orientacija slemen, je le-ta obvezna.

6. Prvostopenjski organ je pri presoji, ali obstaja enotna orientacija slemena, upošteval orientacijo slemen okoliških objektov. Sodišče ugotavlja, da prostorski akt tega pravila ne pozna. Glede na citirano določilo je orientacija slemena obvezna le, če je značilna za EUP ali del EUP. To, da je orientacija slemen značilna za EUP oziroma del EUP, pa v izpodbijani odločbi ni ugotovljeno.

7. Tudi drugostopenjski organ ni upošteval, da je glede na citirano določilo lahko relevantna zgolj orientacija slemena v EUP ali delu EUP. V svoji odločbi izhaja iz priloge, ki jo je k pritožbi predložil tožnik, ki je označil radij 100 metrov od lokacije predmetnega objekta tako, da so iz te priloge razvidne smeri slemen streh na tej razdalji. Pritrjuje tožniku, da so po priloženem posnetku v območju tega radija razvidne najmanj tri skupine objektov, pri katerih je razviden razpoznaven vzorec in oblikovna enovitost. Ugotavlja, da prva skupina, h kateri gravitira predvideni objekt, zajema štiri stanovanjske oziroma poslovne objekte neposredno ob Golniški cesti s smerjo slemena SZ – JV. Smer slemena strehe predmetnega objekta, ki je predlagana v smeri SV - JZ, je tako edina v tej skupini, saj nepremičnina 449/22 k.o. ... kot nelegalna gradnja ne šteje. Nadalje še ugotavlja, da se streha ne prilagaja tudi ostalim skupinam objektov v zaledju. Ugotovitve o skupini, h kateri gravitira tožnikov objekt, pa po presoji sodišča glede na določbo 2.4.1.5. 15. člena IPN v obravnavanem primeru niso pravno relevantne.

8. Tega tudi ne spremeni sklicevanje drugostopenjskega organa na točko 2. 4. 1. 1. 15. člena IPN in tipološki vzorec grajene strukture ulične pozidave, ki naj bi ga prvostopenjski organ sicer ugotovil, vendar brez navedbe razlogov, ki so ga pri tem vodili. Ta točka 15. člena IPN res določa, da je potrebno pri umeščanju novih stavb in drugih prostorskih ureditvah upoštevati morfološke značilnosti posameznih območij, pri čemer morajo posegi v prostor vzdrževati vzpostavljeno enovitost v posamezni EUP in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam zlasti glede: lege objektov na parceli, orientacije objektov, odmikov od sosednjih objektov, gradbene mase ter naklona strešin, kritine in smeri slemen. Vendar pa drugostopenjski organ sam navaja, da prvostopenjski organ svoje odločitve ni utemeljil z razlogi, iz katerih bi izhajal tip ulične pozidave oziroma oblikovna enovitost posamezne EUP ali njenega dela, ampak na to, da smer slemena odstopa od smeri slemen okoliških objektov. Glede na to, da prvostopenjska odločba o ostalih morebitnih morfoloških značilnostih območja EUP ali njenega dela nima nobenih ugotovitev, je sklicevanje na točko 2.4.1.1. 15. člena IPN neutemeljeno.

9. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je bilo posledično nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje ter je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek. Ker je bilo že iz izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi, v zadevi pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi tožnikovemu stroškovnemu zahtevku, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV (pooblaščenca tožnika sta zavezanca za DDV), kar znaša 62,70 EUR, skupaj torej 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu z ZST - 1 bo sodna taksa vrnjena tožniku po uradni dolžnosti.