Jedro

Tožnica je pritožbo poslala z "običajnim" elektronskim sporočilom. Tudi tako komunikacijo, če do nje pride, je skladno s temeljnimi načeli šteti za veljavno, pod pogojem, da se s tem ne poseže v javni interes ali pravice tretjih oseb.1 Vendar pa je po presoji sodišča v primeru, če organ trdi, da take vloge ni prejel, dokazno breme, da je organ vlogo prejel, na strani vlagatelja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je 10. 12. 2019 vložila tožbo zaradi molka organa. V njej navaja, da je 18. 3. 2019 na toženko naslovila vlogo za dovoljenje za podružnico lekarne, ki jo je toženka s sklepom št. 600-1/2019-44 z dne 10. 5. 2019 zavrgla, pri čemer pa je iz vsebine razvidno, da je vlogo dejansko zavrnila. Tožnica je sklep prejela 14. 5. 2019 in je še istega dne na elektronski naslov toženke, katerega na splošno uporablja za sprejemanje obvestil, saj ga navaja v vseh svojih dopisih, v katerih so navedeni kontaktni podatki občine, naslovila pritožbo. V vsebini elektronskega sporočila je jasno zapisala, da gre za pritožbo zoper sklep. O tej pritožbi pa toženka ni odločila, niti tožnice ni pozvala k odpravi kakšnih pomanjkljivosti po 67. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zato je tožnica toženko dne 21. 11. 2019 s priporočeno pošiljko pozvala, naj odloči o njeni pritožbi, temu pozivu pa je predložila še pritožbo in potrdilo o poslani pritožbi. Ker toženka o pritožbi ni odločila, v skladu z določbo drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vlaga tožbo za izdajo odločbe drugostopenjskega organa.

2. V nadaljevanju pojasnjuje še, zakaj je toženka zavrgla njeno vlogo za podružnico lekarne in da je taka odločitev napačna, saj izpolnjuje pogoje za odprtje podružnice lekarne v skladu s kriteriji, ki jih določa 8. in 10. člen Zakona o lekarniški dejavnosti. V tožbi zahteva, da sodišče prvostopenjski akt odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V pripravljalni vlogi z dne 22. 12. 2020 postavlja še podrejeni zahtevek, in sicer zahteva, naj sodišče županu občine Litija naloži, da mora v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe odločiti o njeni pritožbi. Zahteva tudi stroške postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je dne 10. 5. 2019 s sklepom tožničino zahtevo na podlagi prve in druge alineje 129. člena ZUP zavrgla in ne zavrnila. Tožnica je ta sklep prejela 14. 5. 2019 in je imela v skladu s pravnim poukom možnost pritožbe v roku 15. dni po njegovi vročitvi. V pravnem pouku so bili natančno določeni možni načini vložitve pritožbe in sicer ustno ali pisno na zapisnik pri organu, ki je sklep izdal ali priporočeno po pošti. Tožnica tudi ne zatrjuje, da je bila pritožba, ki naj bi jo poslala po e-pošti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Zato ne drži, da je pritožbo vložila pravočasno in pravilno. Krivda, da toženka pritožbe ni prejela, je na strani tožnice, saj pritožbe ni vložila oziroma je vsaj ni vložila na predpisan način. Ker ni prejela pritožbe, pa je tudi ni mogla ustrezno obravnavati.

4. Tožnica v pripravljalni vlogi vztraja, da so razlogi v prvostopenjskem sklepu vsebinski. Ker gre za upravno zadevo, toženka tožničine vloge ne bi smela zavreči, ampak o njej vsebinsko odločiti. Glede vložene pritožbe v bistvenem ponavlja tožbene navedbe. Dodaja še, da je pritožbo naslovila na isti elektronski naslov kot vlogo, o kateri je toženka odločila. Če je toženka štela, da je taka vloga pomanjkljiva oziroma nepopolna, bi morala tožnico po 67. členu ZUP pozvati na popravo, česar ni storila. Med vloge, na katere se nanaša obveznost toženke iz 67. člena ZUP, pa se štejejo tudi pritožbe kot to določa prvi odstavek 63. člena ZUP. Zato je tožnica upravičeno štela, da je pritožbo vložila pravilno in da je vložena pritožba popolna. Sklicuje se tudi na 13., 21. in 22 člen Uredbe o upravnem poslovanju (v nadaljevanju Uredba).

5. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v dokaznem sklepu navedene listine iz sodnega in upravnega spisa. Izvedbo drugih dokazov je zavrnilo iz razlogov, ki so navedeni v dokaznem sklepu (drugi odstavek 287. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1). Gre za dokaze, za katere je sodišče ocenilo, da niso relevantni.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po določbi drugega odstavka 28. člena ZUS-1 sme stranka sprožiti upravni spor, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo stranke ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

8. Tožnica naj bi svojo (nepodpisano) pritožbo poslala po navadni elektronski pošti na uradni elektronski naslov toženke občina.litija@litija.si. Toženka trdi, da te pritožbe ni prejela. V obravnavani zadevi je torej sporno, ali je tožnica pritožbo, o kateri naj bi toženka odločala, sploh vložila (v zakonskem roku).

9. Občevanje organov in strank je urejeno v V. poglavju ZUP. Po prvem odstavku 63. člena ZUP pritožba sodi med vloge. Po drugem odstavku tega člena pa se vloga lahko vloži v pisni ali elektronski obliki. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se praviloma izroči neposredno organu, pošlje po pošti, po elektronski poti ali preko osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge. Vloga se lahko vloži tudi ustno pri organu na zapisnik (šesti odstavek 63. člena ZUP).

10. Tožnica pritožbe ni vložila na nobenega od teh načinov, saj jo je poslala z "običajnim" elektronskim sporočilom. Tudi tako komunikacijo, če do nje pride, je skladno s temeljnimi načeli šteti za veljavno, pod pogojem, da se s tem ne poseže v javni interes ali pravice tretjih oseb.1 Vendar pa je po presoji sodišča v primeru, če organ trdi, da take vloge ni prejel, dokazno breme, da je organ vlogo prejel, na strani vlagatelja.

11. Z izjavo, da je pritožbo poslala po elektronski pošti na uradni elektronski naslov organa, tožnica po presoji sodišča ni izkazala, da je toženka pritožbo dejansko prejela2. Tega, da je toženka pritožbo prejela, tudi ne dokazuje zapis na izpisu podrobnosti poslane elektronske pošte, iz katere izhaja, da je elektronska pošta dostavljena (zapis "delivered after 0 seconds"). Uredba o upravnem poslovanju namreč v drugem odstavku 42. člena določa, da prejem dokumenta na uradni elektronski naslov organa, informacijski sistem za vodenje evidence dokumentarnega gradiva organa samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki, ki vsebuje navedbo prejetega sporočila ali njegovo celotno vsebino, datum in čas prejema (drugi odstavek). Tožnica je izpovedala, da povratnega sporočila ni prejela.

12. Zaključka, da tožnici ni uspelo dokazati, da je toženka pritožbo prejela, ne omaje niti dejstvo, da je toženka o vlogi z dne 18. 3. 2019, katero ji je tožnica poslala na enak način, odločila. Za to vlogo namreč za toženko ni bilo sporno, da jo je prejela. To pa ne pomeni, da se že iz tega razloga, tj. ker je obravnavala eno, na tak način poslano tožničino vlogo, šteje za dokazano, da je prejela tudi njene ostale vloge. Vlogi namreč nista bili vloženi istočasno, saj je bila prva poslana 18. 3. 2019, medtem ko naj bi bila druga poslana 14. 5. 2019. Le, če bi bili obe vlogi poslani istočasno, bi bilo s tem, ko bi toženka obravnavala eno od njiju, lahko dokazano, da je prejela obe.

13. Ker ni dokazano, da je toženka pritožbo prejela, pa je po presoji sodišča zahteva tožnice, da mora o njej odločiti, v skladu z določbo 28. člena ZUS-1, neutemeljena.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Polonca Kovač, Erik Kerševan; Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 431. 2 Glej tudi I Up 172/2019 z dne 10. 3. 2021, točka 12.