Jedro

Znesek 200,00 EUR je bil tožniku dodeljen kot izredna denarna socialna pomoč za nakup tople obleke in obutve, tožnik pa tožencu ni predložil vseh potrebnih dokazil, da je izredno denarno socialno pomoč v celoti tudi porabil za namen, za katerega mu je bila dodeljena izredna denarna socialna pomoč, temveč je predložil dokazila le za znesek najemnine v višini 120,00 EUR in za nakup zimskih čevljev v višini 52,00 EUR oziroma skupaj za znesek 172,00 EUR. Zato je podan razlog, zaradi katerega glede na četrti odstavek 34. člena ZSVarPre tožnik ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 21. 9. 2017 v zvezi s prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 4. 8. 2017 ter da se mu prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči. Obenem je sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Izpostavlja sodbo v delu, v katerem je sodišče obrazložilo, da ne more slediti navedbam tožnika, da ni vedel, da je potrebno predložiti račun za točno določene stvari. Taka ugotovitev je po njegovem pristranska, saj se je prvič, odkar je prejemnik denarne socialne pomoči zgodilo, da ni prejel izredne denarne socialne pomoči in to takrat, ko sta se zamenjali socialni delavki. Meni, da sta socialni delavki imeli različni pristop do dela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih kršitev pa pritožba ne navaja.

5. V obravnavani zadevi, ko tožnik na podlagi 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) izpodbija pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 21. 9. 2017 v zvezi s prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A. z dne 4. 8. 2017, gre za spor o tem, ali je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči. V zvezi s tem je sporno, ali je tožnik pred tem dodeljeno izredno denarno socialno pomoč namensko porabil. Toženec je namreč zahtevo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči zavrnil zato, ker tožnik ni dokazal, da je izredno denarno socialno pomoč, dodeljeno z odločbo z dne 9. 1. 2017, porabil za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena. Takšno odločitev toženca je sodišče prve stopnje sprejelo, pritrjuje pa ji tudi pritožbeno sodišče. 6. Po 33. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) se ne glede na določbe tega poglavja lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. V prvem odstavku 34. člena citiranega zakona je določeno, da mora vlagatelj v vlogi za izredno denarno socialno pomoč natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Skladno z drugim odstavkom 34. člena ZSVarPre je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka. V četrtem odstavku 34. člena citiranega zakona pa je določeno, da je dokazila o uporabi sredstev upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko uporabljena ali ni bila uporabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile.

7. Glede na takšno pravno podlago je za odločitev v tej zadevi potrebno odgovoriti na vprašanje, za kakšen namen je tožnik predhodno zaprosil za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, oziroma za kakšen namen mu je bila predhodno izredna denarna socialna pomoč dodeljena. Nadalje je potrebno odgovoriti tudi na vprašanje, ali je tožnik izredno denarno socialno pomoč uporabil za namen, za katerega mu je bila dodeljena. Le v kolikor bi tožnik dodeljeno izredno denarno socialno pomoč uporabil izključno za namen, za katerega mu je bila dodeljena in bi o tem Centru za socialno delo v roku 45 dni o prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, predložil dokazila, bi bil ob izpolnitvi zakonsko določenih pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, do te pomoči upravičen, v nasprotnem primeru pa do izredne denarne socialne pomoči ni upravičen 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. 8. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je proučilo listine v sodnem in upravnem spisu in po zaslišanju tožnika ter prič, ugotovilo, da je bila tožniku z odločbo toženca z dne 9. 1. 2017 dodeljena enkratna izredna denarna socialna pomoč v znesku 200,00 EUR za nakup tople obleke in obutve. Pri tem je bil v odločbi z dne 9. 1. 2017 tožnik izrecno opozorjen, da je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka. Ta odločba je bila izdana na podlagi tožnikove zahteve z dne 2. 12. 2016, v kateri je navajal, da potrebuje izredno denarno socialno pomoč v višini 500,00 EUR za plačilo stanovanja, za obleko, obutev ter osnovne higienične stvari. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik tožencu predložil dokazila za osnovne mesečne stroške v višini 120,00 EUR in priložil račun za čevlje, ni pa predložil niti enega računa za obleko. Tožnik tožencu tako ni predložil vseh potrebnih dokazil o namenski porabi sredstev izredne denarne socialne pomoči, dodeljene z odločbo z dne 9. 1. 2017 v znesku 200,00 EUR. To pa je za odločitev v tej zadevi tudi po stališču pritožbenega sodišča bistvenega pomena.

9. Tožnik je namensko, torej za nakup obutve, porabil le del dodeljene izredne denarne socialne pomoči, oziroma je tožencu predložil dokazila o namenski porabi sredstev za le del dodeljene izredne denarne socialne pomoči. Preostanek izredne denarne socialne pomoči je tožnik porabil za nočitev v samskem domu, za nakup prehrane, nakup pripomočkov za osebno higieno in nakup podaljška v trgovini B. d. d. Izredna denarna socialna pomoč je bila tožniku z odločbo z dne 9. 1. 2017 dodeljena le za nakup tople obleke in obutve, ne pa za hrano, plačilo nočitve v samskem domu ter za nakup pripomočkov za osebno higieno.

10. Ker je bil torej znesek 200,00 EUR tožniku dodeljen kot izredna denarna socialna pomoč za nakup tople obleke in obutve, tožnik pa tožencu ni predložil vseh potrebnih dokazil, da je izredno denarno socialno pomoč v celoti tudi porabil za namen, za katerega mu je bila dodeljena izredna denarna socialna pomoč, temveč je predložil dokazila le za znesek najemnine v višini 120,00 EUR in za nakup zimskih čevljev v višini 52,00 EUR oziroma skupaj za znesek 172,00 EUR, je sodišče prve stopnje, enako kot pred tem toženec, pravilno presodilo, da je podan razlog, zaradi katerega glede na četrti odstavek 34. člena ZSVarPre tožnik ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. Tožnik je namreč dne 28. 7. 2017 vložil vlogo za izredno denarno socialno pomoč za najemnino nove sobe in prehrano, ne pa zaradi naravne nesreče ali višje sile. Takšna odločitev je skladna tudi s sodno prakso pritožbenega sodišča, ki je že zavzelo stališče, da je potrebno izredne denarne socialne pomoči obravnavati restriktivno. Smiselno sklicevanje pritožbe na to, da ni vedel, da je potrebno predložiti račun za točno določene stvari, da je ugotovitev sodišča pristranska, ker prvič, odkar prejema denarno socialno pomoč, ni prejel izredne denarne socialne pomoči, so zato neutemeljene. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na to, da sta socialni delavki imeli različni pristop do dela.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.