Jedro

Preživnina, ki jo je na podlagi sodne poravnave plačala tožnica, se mora upoštevati oziroma odšteti od njenih lastnih dohodkov. Iz listin upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožnica preko banke vse od oktobra do vključno meseca septembra, na bančni račun mld. otroka nakazala tudi znesek otroškega dodatka v višini 50 EUR. Tudi glede otroškega dodatka velja razlaga po nasprotnem, glede na to da 12. člen ZSVarPre kot lastni dohodek, v 4. točki prvega odstavka določa tudi otroški dodatek, zato se torej ta znesek, poslan mld. otroku, ne šteje kot lastni tožničin dohodek.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1920/2012 z dne 23. 11. 2012, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp) A.A. (tožnice v tem sporu) zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi navaja, da je prosilka dne 17. 10. 2012 vložila prošnjo za bpp zaradi delitve skupnega premoženja. Zavrnitev prošnje utemeljuje z obrazložitvijo, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja v skladu z določbo drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 14. člena tega zakona, na podlagi katerega se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe členov 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24 in 25 Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Navaja, da prosilka živi skupaj s sinom B.B., ki je sicer že polnoleten, vendar še vedno vključen v redni izobraževalni program. Prosilka je zaposlena in je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela plačo v povprečnem mesečnem znesku 603,13 EUR. Na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. IV P 218/2012 z dne 3. 10. 2012, je prosilka zavezana plačevati preživnino za svojega mld. sina C.C., in sicer od 1. 10. 2012 dalje. Do dneva vložitve prošnje za bpp je v plačilo zapadel prvi preživninski obrok, vendar prosilka ni izkazala, da bi le-tega dejansko poravnala. Iz spisa je nadalje razvidno, da prosilka za svojega mld. sina še vedno prejema otroški dodatek v višini 48,27 EUR mesečno. Njen polnoletni sin B.B., s katerim prosilka živi, pa je v odboju treh mesecev pred vložitvijo prošnje na svoj transakcijski račun prejel nakazila v skupni višini 1.654,79 EUR, kar povprečno na mesec znaša 551,63 EUR. Glede na ugotovljeno znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 601,51 EUR in presega z zakonom določen cenzus.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da so nepravilne ugotovitve o njenih previsokih dohodkih. Pošilja dokazila o preživnini za sina C.C., ki mu mesečno nakazuje 100 EUR in otroški dodatek, ki znaša 48,27 EUR, vendar mu stalno nakazuje 50 EUR na tekoči račun. Od sodišča pričakuje, da bo upoštevalo vsa dokazila in meni, da višina njenih dohodkov ne sme biti razlog za zavrnitev bpp.

Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi spisovno izkazanih listin, sprejela preuranjeno odločitev in prošnjo tožnice za dodelitev bpp zavrnila, zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja po 12. členu ZBPP, v zvezi z 12. členom ZSVarPre. Ugotovitev tožene stranke temelji na tem, da je tožnica na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju IV P 218/2012 z dne 3. 10. 2012, zavezana plačevati preživnino za svojega mld. sina C.C. in sicer od 1. 10. 2012 dalje, in da do dneva vložitve prošnje za bpp, ko je zapadel prvi preživninski obrok, ni izkazala, da bi tega dejansko poravnala.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnica dne 12. 10. 2012 preko banke D. na račun otrokovega očeta, ki ima mld. otroka v varstvu, oskrbi in vzgoji, nakazala znesek 100 EUR. To pa je pred vložitvijo prošnje za dodelitev bpp dne 17. 10. 2012, kot to izhaja iz sodne potrditve prejema prošnje za dodelitev bpp. 12. člen ZSVarPre namreč v četrtem odstavku določa, da se v lastni dohodek po tem zakonu ne štejejo dohodki in prejemki, med katerimi je tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvrševanja pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok in pastorkov iz 2. in 3. točke 9. člena tega zakona. To pomeni, da se preživnina, ki jo je na podlagi sodne poravnave plačala tožnica (po načelu razlage po nasprotnem), mora upoštevati oziroma odšteti od lastnih dohodkov tožnice. Iz listin upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožnica preko banke E., vse od oktobra do vključno meseca septembra (zadnje izkazano nakazilo 17. 9. 2012), na bančni račun mld. otroka nakazala tudi znesek otroškega dodatka v višini 50 EUR. Tudi glede tega denarnega zneska velja razlaga po nasprotnem, glede na to, da 12. člen ZSVarPre kot lastni dohodek, v 4. točki prvega odstavka, določa tudi otroški dodatek in se torej ta, evidentno izkazani denarni znesek, poslan mld. otroku, ne šteje kot lastni tožničin dohodek.

V ponovnem postopku bo morala tožena stranka še enkrat presoditi okoliščine tožničinega premoženjskega stanja, ki se nanašajo na izpolnitev subjektivnega finančnega pogoja in upoštevati zgornje ugotovitve sodišča. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.