Jedro

Tožnik, ki si želi zagotoviti pravico do revizije, mora navesti VSP v tožbi (drugi odstavek 186. člena ZPP/77) oziroma ob njeni spremembi v vlogi, v kateri postavi nov oziroma spremenjen zahtevek. Pozneje lahko to stori le na naroku pred začetkom obravnavanja glavne stvari (razlog iz tretjega odstavka 40. člena ZPP/77).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožnica je vložila tožbo za plačilo 5,796.328,00 SIT z obrestmi, za kolikor naj bi povečala vrednost premoženja zapustnika - tožničinega očeta oziroma toženkinega moža. Pri tem je navedla še vrednost spornega predmeta (VSP) 1000 točk. Med postopkom je z vlogo spremenila tožbo z zahtevkom, naj se ugotovi, da ne spada v zapuščino četrtina premoženja, ker je tožnica toliko prispevala k povečanju vrednosti zapuščine, in toženka naj dovoli izločitev četrtinke iz premoženja, vpisanega v vl. št...k.o..., in vknjižbo lastninske pravice na tožničino ime. V tej vlogi VSP ni navedla. Sodišče prve stopnje je s sklepom spremembo tožbe dovolilo in s sodbo zahtevek zavrnilo, ker ni bila tožena prava stranka.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo iz razloga, ker se je strinjalo s stališčem prvostopnega sodišča. Proti tej sodbi v zvezi s prvostopno sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje.

Predlagala je razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno obravnavanje.

Revizija ni dovoljena.

Po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP/77) je dovoljena revizija v premoženjskopravnih sporih, za kar gre v tej zadevi, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve (ugotovitveni del obravnavanega zahtevka), pa VSP, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega zneska 80.000,00 SIT (tretji odstavek 382. člena ZPP/77 v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS, št. 55/92) oziroma če ne presega tega zneska, kadar se tožbeni zahtevek nanaša na kakšno dajatev (del tožbenega zahtevka za dopustitev, drugi odstavek 382. člena ZPP/77). Tožnik, ki si želi zagotoviti pravico do revizije, mora navesti VSP v tožbi (drugi odstavek 186. člena ZPP/77) oziroma ob njeni spremembi v vlogi, v kateri postavi nov oziroma spremenjen zahtevek. Tožnica, kot rečeno, ni tako ravnala. Na prvem naroku za glavno obravnavo je šele po podaji tožbe s spremenjenim zahtevkom in dopolnitvijo svojih navedb izjavila, da "vrednost spornega predmeta ostaja enaka". Tožnica je tako prepozno navedla VSP, ker tega ni storila v vlogi s spremembo tožbe, niti ne na naroku pred začetkom obravnavanja glavne stvari (razlog iz tretjega odstavka 40. člena ZPP/77). Tako je bila prekludirana v navedbi VSP. Pa tudi sicer označitev VSP s točkami (kakšnimi: za takso, po odvetniški tarifi ali kakšnimi drugimi?) ne pomeni ustreči zakonski določbi o navedbi VSP, ki je lahko samo v denarnih enotah. Nedenarno, primerjalno ali analogno vrednotenje ne dovoljuje, da bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti VSP. V točkah izražena VSP pomeni, kot da njene navedbe sploh ni.

Po povedanem si tožnica ni zagotovila pravice do revizije, kar pomeni, da je ta nedovoljena (drugi odstavek 389. člena ZPP/77) in jo je zato moralo sodišče zavreči (392. člen ZPP/77).