Jedro

Po tem, ko stečajni upravitelj, ki je bil napoten na pravdo, ni v roku začel postopka, je nastala enaka situacija, kot če bi bila ločitvena pravica na naroku za prizkus terjartev priznana. V takem primeru lahko in mora stečajni senat izdati sklep, ki je po 4.odst. 143. člena izvršilni naslov. Če se stečajni upravitelj ne ravna po sklepu stečajnega senata (ker trdi, da navedeni parceli nista v stečajni masi), lahko ločitveni upnik predlaga izvršbo, saj se na tako izvršbo ne nanaša prepoved iz 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje pod točko I. izreka - razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V preostalem delu se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Stečajni upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, ki je 1./ zavrnilo upnikov predlog za poplačilo priznane terjatve 36,234.381,70 sit z obrestmi tudi iz parcel 705/14 in 705/15 pri vl.št. 2069 KO P., na katerih ima upnik ločitveno pravico ter 2./ zavrglo upnikov predlog za poplačilo stroškov iz pravde II Pg 574/95. V pritožbi je navedel, da je sklep pod točko I. v nasprotju 6.odst.143. člena ZPPSL, izrek pod točko II. pa v nasprotju z 145. členom ZPPSL.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopni sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba delno utemeljena, delno pa neutemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Zgolj podredno je najprej ugotoviti, da v zemljiški knjigi okrajnega sodišča pri vl. št. 2069 KO P. nista vknjiženi parceli 705/14 in 705/15. Na podlagi zaznamka (s svinčnikom) je mogoče ugotoviti, da je kataster sporočil sodišču ustanovitev nove parcele št 705/14 in sicer iz dela parcele št.705/1 pri vlož.št. 2069 KO P. Dne 16.3.1993 je bila vpisana v zemliško knjigo hipoteka na celotni nepremičnini, vpisani pod vl. št.2069 v korist stečajnega upnika. Zato je možno zaključiti, da obstoji hipoteka tudi glede parcele št. 705/14. Parcela 705/15 v KO P. pa je vpisana pri vložni št. 2852, kjer pa ni vpisan stečajni dolžnik kot nosilec pravice uporabe in ni vpisan stečajni upnik kot hipotekarni.

Ne glede na gornje ugotovitve pa je bistveno naslednje: Stečajni upnik je uveljavil svojo terjatev in ločitveno pravico s pravočasno prijavo. Po tem, ko stečajni upravitelj, ki je bil napoten na pravdo, ni v roku začel postopka, je nastala enaka situacija, kot če bi bila ločitvena pravica na naroku za prizkus terjartev priznana.

V takem primeru lahko in mora stečajni senat izdati sklep, ki je po 4.odst. 143. člena izvršilni naslov. Če se stečajni upravitelj ne ravna po sklepu stečajnega senata (ker trdi, da navedeni parceli nista v stečajni masi), lahko ločitveni upnik predlaga izvršbo, saj se na tako izvršbo ne nanaša prepoved iz 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93). V izvršilnem postopku bo moral upnik skladno s 35. členom zakona o izvršilnem postopku (ZIP) navesti med drugim tudi predmet izvršbe. Verjetno se bo že v tej fazi izvršbe, ali pa po ugovoru dolžnika (50. člen ZIP) in ugovoru tretjega (56. člen ZIP) ugotovilo, ali je možno tudi na navedenih nepremičninah realizirati ločitveno pravico.

Prvostopno sodišče bo torej v nadaljnem postopku izdalo sklep skladno s določilom 4. odst. 143. člena ZPPSL.

Prvostopno sodišče pa je utemeljeno zavrglo predlog za odmero in izplačilo pravdnih stroškov v pravdi, ki jo je stečajni upnik začel, ko je bil napoten na pravdo. O teh stroških bo odločilo pravdno sodišče. Če bo plačilo stroškov naloženo stečajnemu dolžniku, in le-ta stroškov ne bo plačal v paricijskem roku, bo lahko pritožnik vložil izvršilni predlog. Terjatev ima pravno naravo stečajnih stroškov. Torej o teh stroških stečajni senat ne mora izdati sklepa, ki bi imel lastnost izvršilnega naslova. Zato je prvostopno sodišče predlog utemljeno zavrglo.