Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar ni podan le eden izmed elementov civilnega delikta, sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak zahtevek zavrne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni dokazana protipravnost ravnanja tožene stranke v obliki opustitve ustreznih opozoril pred škodno nevarnostjo, zato ni ugotavljalo nadaljnjih elementov odškodninske odgovornosti, saj morajo biti izpolnjeni kumulativno.
Vzrok za škodni dogodek je potrebno pripisati vozniku tovornega vozila tožeče stranke, ki je ravnal v nasprotju s pravili, ki se zahtevajo za vožnjo s takšnim vozili. Njegova vožnja je bila malomarna in ni bila v skladu s standardom skrbnosti, ki se zahteva za voznika tovornega vozila, ki opravlja poklicno dejavnost in tako ni podan element vzročne zveze med opustitvijo pravilne postavitve prometnega znaka in nastalo posledico, kar pomeni, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 20.163,64 EUR (I. točka izreka izpodbijane sodbe) in zavrnilo zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka izpodbijane sodbe).
2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, tako kršitev določb pravdnega postopka, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je med pravdnima strankama v zvezi s škodnim dogodkom ugotovilo, da je voznik tovornega vozila tožeče stranke pripeljal na bencinski servis z izključnim namenom opraviti nakup v prodajalni bencinskega servisa v R. in ne zaradi točenja goriva. Ob škodnem dogodku je zapeljal iz bencinskega servisa ter zadel streho servisa, ki je zavarovanec tožene stranke. Poškodovana je bila streha servisa in vozilo tožeče stranke. Tožnik je zahteval plačilo škode na vozilu, povračilo odbitne franšize in izgubljenega dobička, ker vozilo ni bilo v uporabi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dokazana trditev tožene stranke, da je streha bencinskega servisa med točilnima mestoma, med katerima je zapeljal voznik tožeče stranke, dovolj oddaljena tudi za vožnjo tovornih vozil. Tožeča stranka je namreč očitala zavarovancu tožene stranke, da je opustil ustrezna opozorila glede višine nadstreška pri vhodu v prodajalno bencinskega servisa in talnih označb glede poti, ki so predvidene za tovorna vozila in je zaradi tega njen voznik zadel streho trgovine bencinskega servisa in pri tem poškodoval tudi svoje vozilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka s posnetkom varnostne kamere bencinskega servisa z dne 22. 3. 2013 dokazala, da je tovornim vozilom, kakršno je bilo tožnikovo, omogočena vožnja med spornima točilnima mestoma ob prodajalni bencinskega servisa, čemur ni nasprotoval niti sam tožnik. Voznik nekega drugega tovornega vozila je na posnetku z dne 22. 3. 2013, ki ga je predložila tožena stranka, zapeljal med sporna točilna mesta povsem brez problemov, res pa je, da ni zapeljal povsem do vhodnih vrat v prodajalno, kar je storil voznik vozila v lasti tožeče stranke, ki je zadel nadstrešek trgovine. Nadalje je po ugotovitvi sodišča prve stopnje dokazana navedba tožene stranke, da je na vidnem mestu pri nadstrešku nad vhodom v prodajalno znak, ki opozarja na omejitev višine 3,5 metra. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja zaradi spornega nadstreška, ampak je vzrok za škodni dogodek potrebno pripisati vozniku tovornega vozila tožeče stranke. Voznik vozila v lasti tožeče stranke je kršil dolžnostno ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti svoje poklicne dejavnosti, ker je parkiral na mestu, ki za to ni bilo predvideno.
6. Premoženjska škoda je lahko zmanjšanje premoženja, navadna škoda ali preprečitev povečanja premoženja ali izgubljeni dobiček, kar vse določa 132. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Vsak lahko zahteva povrnite nastale škode, če so podani elementi odškodninskega oziroma civilnega delikta, kar je temeljno načelo odškodninskega prava. Ti elementi so protipravno ravnanje (opustitev) škoda vzročna zveza in krivda, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (131. člen OZ). Kadar ni podan le eden izmed predhodno naštetih elementov civilnega delikta, sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak zahtevek zavrne (131. člen OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni dokazana protipravnost ravnanja tožene stranke v obliki opustitve ustreznih opozoril pred škodno nevarnostjo, zato ni ugotavljalo nadaljnjih elementov odškodninske odgovornosti, saj morajo biti izpolnjeni kumulativno.
7. Pritožnica sodišču prve stopnje očita predvsem to, da je napačno ugotovilo, da je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke v skladu s pravom in sicer v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki v 16. členu določa izvedbo znakov za izrecne odredbe, med katere spada tudi znak, ki ga je zavarovanec tožene stranke namestil tik nad vhod trgovinskega servisa, pri čemer se znak konkretno nahaja nad pločnikom, ki je namenjen hoji pešcev. Prometni znak, ki opozarja na dovoljeno višino, je bil postavljen na nepravilnem mestu in na nepravilni razdalji, saj takšen znak prične veljati na 0 metra, torej od tam dalje, kjer je postavljen. Nadstrešek pa se prične nekaj metrov prej. Največja dovoljena višina na začetku nadstreška v smeri, iz katere prihajajo vozila, ni bila označena.
8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritrditi je toženi stranki, da mora biti prometni znak, ki prepoveduje (okrogel znak) vožnjo določenim kategorijam vozil, postavljen na ničti točki, torej tam, kjer se prepoved začenja in da je bil v konkretnem primeru postavljen na drugem mestu. A vendar je (morebitno) protipravno opustitev tožene stranke pretrgalo ravnanje voznika vozila tožeče stranke, kar je sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe tudi ugotovilo, ko je navedlo, da je vzrok za škodni dogodek potrebno pripisati vozniku tovornega vozila tožeče stranke, ki je ravnal v nasprotju s pravili, ki se zahtevajo za vožnjo s takšnim vozili. Njegova vožnja je bila malomarna in ni bila v skladu s standardom skrbnosti, ki se zahteva za voznika tovornega vozila (drugi odstavek 6. člena OZ), ki opravlja poklicno dejavnost in tako ni podan element vzročne zveze med opustitvijo pravilne postavitve prometnega znaka in nastalo posledico, kar pomeni, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna. To je pravilno utemeljilo tudi s tem, da je tožena stranka dokazala, da so vozniki drugih tovornih vozil, ki so ravnali s skrbnostjo, ki se zahteva za voznike tovornih vozil, po enaki vozni površini vozili tako, da niso povzročili škode (10. člen OZ).
9. Glede na vse navedeno se izkaže pritožba za neutemeljeno. Ker sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.
10. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so bile za odločitev bistvene (prvi odstavek 260. člena ZPP), tako se ni izjavljalo o očitku protispisnosti, nakupih voznika v trgovini in parkiranjem tovornega vozila tik pred vrati trgovine bencinskega servisa ter prepovedjo parkiranja pred trgovino.
11. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbenega postopka. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP).