Up-199/99

16. 11. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 16. novembra 1999

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep in sodbo Višjega sodišča v Celju št. Kp 102/99 z dne 4. 5. 1999 v zvezi s sodbo in sklepom Okrajnega sodišča v Celju št. K 75/97 z dne 18. 11. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 26. 7. 1999 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku sklepa navedena akta, s katerima je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 - KZ). Sodišče prve stopnje je pritožniku izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen dva meseca zapora, ki pa se ne bo izvršila, če v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Višje sodišče je v celoti potrdilo izpodbijano prvostopno sodbo in pritožbo pritožnika zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Iz laično napisane ustavne pritožbe izhaja, da pritožnik vlaga ustavno pritožbo zaradi kršitve ustavne pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist iz 29. člena Ustave in zaslišanja razbremenilnih prič.

3.Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zavaruje njegovo čast in dobro ime, ter s tem prepreči nadaljevanje nepopravljive škode, ki naj bi mu že bila povzročena z nezakonitima sodbama in s "skonstruiranim" obtožnim predlogom Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Predlaga tudi odločanje o ustavni pritožbi pred odločitvijo o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je bila dne 5. 6. 1999 vložena pri Okrožnem državnem tožilstvu v Celju.

4.Dne 25. 10. 1999 je pritožnik ustavno pritožbo dopolnil s smiselnim uveljavljanjem kršitve 50. člena Ustave (pravica do socialne varnosti) in predlagal zadržanje plačila stroškov kazenskega postopka, ki so mu bili naloženi z izpodbijano sodbo.

B.

5.Prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) določa, da se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

6.Ena izmed predpostavk za predlagano izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev je očitnost zatrjevanih kršitev. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice iz 25. člena Ustave in kršitev pravice iz tretje alinee 29. člena Ustave.

7.Iz ustavni pritožbi priloženih izpodbijanih sodnih odločb ter pritožbe zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje je razvidno, da se je Višje sodišče v Celju v obrazložitvi izpodbijanega akta opredelilo do pritožbenih navedb ter obrazložilo, zakaj kljub navedbam pritožbe verjame dokazni oceni sodišča prve stopnje, zakaj izvedene dokaze šteje za zadostne in zakaj ni samo izvedlo zaslišanja prič predlaganih v pritožbi (2. stran obrazložitve).

8.Pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi in sklepu ni odgovarjalo na vse navedbe v pritožbi, vendar pa tudi ni naloga sodišča, ki odloča o pritožbi, da odgovarja tudi na tiste pritožbene navedbe, ki za odločitev niso odločilne oziroma sploh niso v zvezi z obravnavano zadevo. Zato očitnost kršitve 25. člena Ustave ni izkazana.

9.Tretja alinea 29. člena Ustave zagotavlja obdolžencu pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, vendar pa s to pravico ni omejena pravica sodišča, da ocenjuje dokaze, tudi v smislu, ali gre za za relevanten dokaz ali le za poskus obdolženca, da zavlačuje postopek. Zavrnitev dokazov mora sodišče izrecno obrazložiti. Iz izpodbijane sodbe in sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče v postopku izvedlo številne dokaze.

Nekatere dokaze je sodišče na podlagi proste presoje, ali gre za relevanten dokaz ali ne, zavrnilo. Svojo odločitev je v vsakem primeru obrazložilo, iz obrazložitve pa izhaja, da ni izkazano, da bi iz katerega dokaza lahko izhajal dvom, ki bi imel za posledico drugačno odločitev.

10.Iz sodbe in sklepa pritožbenega sodišča je razvidno, da je to sodišče tudi samo presojalo relevantnost dokazov v postopku na prvi stopnji in dokazov predlaganih v pritožbi in menilo, da izvedba predlaganih dokazov ne bi v ničemer vnesla resnega dvoma v že ugotovljeno dejansko stanje. Svojo odločitev je pritožbeno sodišče tudi izčrpno utemeljilo. Zato tudi očitnost kršitve tretje alinee 29. člena Ustave ni podana.

11.Po drugem odstavku 51. člena ZUstS morata biti izpolnjena oba pogoja kumulativno. Ker eden od pogojev ni podan, ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev.

12.Pritožnik smiselno uveljavlja kršitev 50. člena Ustave. ZKP v četrtem odstavku 95. člena določa, da sme sodišče v sodbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Če se te okoliščine ugotovijo po izdaji odločbe o stroških, sme predsednik senata s posebnim sklepom oprostiti obdolženca povrnitve stroškov kazenskega postopka, ali pa mu dovoliti, da jih povrne v obrokih. Ustavno sodišče lahko po drugem odstavku 51. člena izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih, ne pa tudi pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev. Ker pritožnik glede odločitve o stroških kazenskega postopka vsebinsko ni izkazal izčrpanosti (rednih) pravnih sredstev, je bilo treba ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči.

Ker ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. Zato tudi ni bilo treba odločati o predlogu, da se zadrži izvršitev sodbe v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov kazenskega postopka.

C.

13.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč- Korošec.

Predsednica senata

dr. Mirjam Škrk