Jedro

Sodišče je izpodbijani sklep izdalo in ga nasprotni udeleženki vročilo prej, preden se je nasprotni udeleženki iztekel rok za pripombe nanj. Zato je bila prikrajšana za možnost, da se izjavi o pomembnem procesnem gradivu in s tem vpliva na odločitev sodišča.

Oseba, o katere postavitvi pod skrbništvo odloča sodišče, je subjekt postopka. To pomeni, da mora sodišče priznati in upoštevati njena ravnanja v postopku, ne oziraje se na to, ali zaradi težav v razsojanju morda ni procesno sposobna v pomenu splošnega civilnega procesnega prava. Enako velja, če teh dejanj ne opravi neposredno sama, temveč po odvetniku - spet ne glede na to, ali je sposobna razumeti pomen pooblastitve odvetnika. S tem ko je sodišče sklenilo, da osebo v postopku postavitve pod skrbništvo zastopa začasni skrbnik kot procesni pomočnik, ni poseglo v njeno pravico, da jo (še naprej) zastopa tudi pooblaščena odvetnica. Ni nemogoče, da sodišče osebi, ki sicer ima odvetnika, izjemoma postavi še procesnega pomočnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

a) Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje odloča o predlogu za postavitev 84-letne nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Postopek se je začel na predlog njene hčere (predlagateljice). Poleg nasprotne udeleženke, ki jo zastopa odvetnica, in zakonitega udeleženca - centra za socialno delo sta udeleženca postopka še druga dva otroka nasprotne udeleženke (2. udeleženka in 3. udeleženec) in dva njena vnuka - slednja kot kandidata za skrbnika (1. in 4. udeleženec).

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: (i) da se nasprotna udeleženka za čas trajanja postopka "postavi pod začasno skrbništvo v omejenem obsegu" (I. točka izreka); (ii) za začasnega skrbnika imenovalo zakonitega udeleženca Center za socialno delo X. (II. točka izreka) in (iii) v III. točki izreka v 10 točkah opredelilo njegove naloge. Strnjeno, gre za naslednje naloge: (i) sklepanje vseh pravnih poslov, vključno z razpolaganjem z nepremičninami, in omejitev nasprotne udeleženke pri tem le na posle do vrednosti 100 EUR in na razpolago z 200 EUR mesečno; (ii) poskrbeti, da bo začasni skrbnik edini "pooblaščen" na vseh bančnih računih nasprotne udeleženke; (iii) urediti prejemanje pokojnine nasprotne udeleženke na bančni račun; (iv) prejemanje pošte in seznanjanje nasprotne udeleženke z njo; (v) zastopanje udeleženke v vseh upravnih in sodnih postopkih ter postopkih pred lokalnimi skupnostmi, zlasti v zvezi z občinskimi prostorskimi akti, in prepoved nasprotni udeleženki, da bi se v njih zastopala sama, s poudarkom, da zastopanje pomeni tudi podeljevanje pooblastil odvetnikom in preklic pooblastil; (vi) zastopanje varovanke v tem nepravdnem postopku; (vii) ureditev potrebnega, da bo začasni skrbnik prejemal zdravstvene informacije nasprotne udeleženke in po posvetu z njo ter njenimi tremi otroki sprejemal odločitve v zvezi z njenim zdravjem, skrbel za seznanjenost otrok z informacijami o zdravljenju nasprotne udeleženke in omogočil spremstvo k zdravniku ter skrbel za dostop vseh otrok do njenih zdravil. V IV. točki izreka je odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

3.To odločitev je sodišče sprejelo, potem ko so postavitev začasnega skrbnika predlagali: (i) predlagateljica - z argumentom, da potrebuje nasprotna udeleženka procesnega pomočnika v tem nepravdnem postopku; (ii) center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) - z argumentom, da je glede na pretekle dogodke realno nevarno, da bodo družinski člani nasprotne udeleženke izkoristili njeno zdravstveno stanje za lastne interese, in da potrebuje zato nasprotna udeleženka začasnega skrbnika za upravljanje in razpolaganje z vsem njenim premoženjem, za prevzemanje njene pošte, za skrb za osebnost, samostojno življenje in dostop do zdravstvenih storitev; (iii) 2. udeleženka in 3. udeleženec, ki sta začasnemu skrbništvu sprva nasprotovala, z argumentom, da je treba zagotoviti zastopanje nasprotne udeleženke v odprtem postopku spremembe namembnosti zemljišč; in (iv) za isto nalogo in še za ravnanje z njenimi denarnimi sredstvi je naposled predlagala začasno skrbništvo še nasprotna udeleženka po pooblaščeni odvetnici, čeprav je postavitvi začasnega skrbnika sprva nasprotovala.

4.Preden je postavilo začasnega skrbnika, je sodišče zaslišalo vse udeležence, z njimi temeljito razpravljalo o perečih potrebah in željah nasprotne udeleženke, ki jih ta na more uresničiti sama. Pridobilo je pisno izvedensko mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke, ki je nasprotno udeleženko osebno pregledala in preučila njeno zdravstveno dokumentacijo. Potrebo po postavitvi začasnega skrbnika je prepoznalo sodišče v nujni zaščiti nasprotne udeleženke, ki po oceni izvedenke zaradi zmerne demence ne zmore samostojno poskrbeti za svoje pravice, pred obremenjujočimi pritiski svojcev - udeležencev tega postopka. Nevtralni začasni skrbnik naj tako do imenovanja stalnega skrbnika zlasti poskrbi, da bodo vse premoženjske odločitve in uradni postopki (zlasti tekoči postopki glede namembnosti zemljišč) v korist nasprotne udeleženke, evidentirani in ne bodo vodili do novih sporov med udeleženci, ki nasprotno udeleženko obremenjujejo. S tem v zvezi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je nasprotna udeleženka, ki ima sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju oziroma o preužitku tako s sinom (3. udeležencem) kot s hčerjo (predlagateljico), v zadnjem času razpolagala s številnimi nepremičninami (v korist 2. udeleženke in 3. udeleženca) in je v času tega nepravdnega postopka prišlo v zvezi s tem do sodnega postopka in nazadnje razveze posla. V vlogi procesnega pomočnika naj začasni skrbnik, kot je še obrazloženo v izpodbijanem sklepu, med drugim pomaga iskati ustreznega stalnega skrbnika - kdo naj bo to, je jedro nesoglasij med udeleženci.

b) Pritožba

5.Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka prek odvetnice. Sodišče prve stopnje je po njenem kršilo 22. člen Ustave in Evropsko konvencijo človekovih pravicah1 , bistveno je kršilo določbe pravdnega in nepravdnega postopka ter zmotno uporabilo materialno pravo 265. člena Družinskega zakonika.2 Pravico do izjave naj bi sodišče kršilo, ker je izdalo izpodbijani sklep preden je nasprotni udeleženki potekel rok za pripombe na izvedensko mnenje, na katerega se sklep bistveno opira. Obseg nalog, ki jih je sodišče poverilo začasnemu skrbniku, skupaj z odločitvijo, da postane sklep nemudoma izvršljiv, nasprotni udeleženki jemlje dostojanstvo. Jemlje ji ga, ker v tem nepravdnem postopku ne more o ničemer več sama odločati, niti o tem, kdo naj jo v njenih zadevah zastopa in kdo je lahko njen zaupnik. Odvzeta ji je možnost, da jo zastopa odvetnik po lastni izbiri. Razlogov za takojšnjo izvršljivost sklepa nasprotna udeleženka ne vidi in opozarja, da je sodišče tako odločilo zato, da bi pooblaščeni odvetnici odvzelo možnost zastopanja nasprotne udeleženke in da bi njene dosedanje izjave postale neučinkovite. Posebej poudarja, da postavitev začasnega skrbnika ne sme samodejno pomeniti izgube pravice do izbire odvetnika in da je odvzem pravice do izbire odvetnika kršitev poštenega postopka. Tako naj bi že odločili Evropsko sodišče za človekove pravice in Ustavno sodišče. Obseg nalog začasnega skrbnika po prepričanju nasprotne udeleženke tudi ni v skladu z načelom sorazmernosti. Jemlje ji namreč sposobnost neodvisnega delovanja na vseh področjih življenja s polnim odvzemom dostojanstva. Nasprotna udeleženka naj bi bila samo še objekt varovanja in ne subjekt. Predlaga, naj sodišče v primeru razveljavitve zadevo dodeli drugi sodnici.

6.Predlagateljica je odgovorila na pritožbo. Višjemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe, če je ne bo kot nedovoljene zavrglo (ker je s takojšnjim učinkom nasprotno udeleženko upravičen zastopati začasni skrbnik).

c) Odločitev pritožbenega sodišča

7.Pritožba ni utemeljena.

O kršitvi pravice do izjave

8.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep pomembno oprlo na pisno izvedensko mnenje. Sodna izvedenka psihiatrične stroke je pri nasprotni udeleženki ugotovila zmerno demenco. Ocenila je med drugim, da nasprotna udeleženka ne razume pomena tega nepravdnega postopka niti v celoti niti v manjših delih in ni sposobna razumeti pooblastila v tem postopku. Prav tako, da se ne more ne samostojno ne ob pomoči drugih udejstvovati na finančnem, (u)pravnem ali zdravstvenem področju, in da ne oblikuje "svojih želja in nima več svobodne lastne volje in se zato ne ravna več po svoji volji in svojih željah". Tudi v splošnem po oceni izvedenke nasprotna udeleženka ne razume postopkov in pooblastitve odvetnika. Edino, kar nasprotna udeleženka po strokovni presoji izvedenke še zmore, je razpolagati z manjšimi denarnimi sredstvi (tu želje še lahko oblikuje), a ta sredstva morajo biti določena na mesec.

9.Opisano izvedensko mnenje je sodišče poslalo vsem udeležencem s pozivom, naj se o njem v določenem roku izjavijo. Drži pritožbena kritika, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo in ga nasprotni udeleženki vročilo prej, preden se je nasprotni udeleženki iztekel rok za pripombe nanj. Zato je bila prikrajšana za možnost, da se izjavi o pomembnem procesnem gradivu in s tem vpliva na odločitev sodišča o začasnem skrbništvu.3 Nepravdno sodišče sicer sme v izjemnih primerih odločiti, ne da bi dalo pred tem udeležencu možnost izjave. Toda, kot določa drugi odstavek 5. člena Zakona o nepravdnem postopku,4 sme to storiti le, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru bi torej sodišče smelo odločiti brez čakanja na (iztek roka za) izjavo nasprotne udeleženke, če bi pretehtalo, da mora tako ravnati zaradi varstva kakšne druge ustavne vrednote nasprotne udeleženke. Da bi bile ogrožene ustavne pravice nasprotne udeleženke in katere, ter da lahko poseg v pravico do izjave to ogroženost zmanjša, sodišče ni pojasnilo. Izpodbijani sklep je torej obremenjen s kršitvijo pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku5 v zvezi z 42. členom ZNP-1.

10.Ker narava stvari to dopušča, je pritožbeno sodišče na seji sámo ozdravilo kršitev postopka. Tako, da je preučilo izjavo, ki jo je v pripravljalni vlogi po izdaji izpodbijanega sklepa nasprotna udeleženka uperila zoper izvedensko mnenje in ki ga ponavlja v pritožbi, in nanjo odgovarja. Edina pripomba nasprotne udeleženke zoper izvedensko mnenje je, naj ga sodišče ne upošteva, ker je starejše od 6 mesecev in mu to prepoveduje tretji odstavek 62. člena ZNP-1. Pripomba nasprotne udeleženke je v bistvu pravni argument in je pritožbeno sodišče pri njegovi obravnavi v enakem spoznavnem položaju kot bi bilo prvostopenjsko. S pravno pripombo nasprotne udeleženke pritožbeno sodišče ne soglaša. Predpisana časovna omejitev uporabe izvedenskega mnenja ureja le položaj, ko sodišče samo v skrbniškem postopku sploh ne določi izvedenca, marveč drugod, onkraj matičnega postopka odločanja o skrbništvu, dobi "ustrezno" izvedensko mnenje. Kadar pa izvedenec v matičnem skrbniškem postopku osebo neposredno pregleda in se nato v ekspertizi opredeli natanko do vsega, kar je bistveno za konkretno odločitev o postavitvi pod skrbništvo, toge zakonske omejitve - nekakšne samodejne prekluzije uporabnosti mnenja - ni, niti ne bi bila smiselna. Zato ne, ker je skrbniško sodišče odprto za morebitne spremembe okoliščin vse do konca obravnave. Če se te pojavijo - v našem primeru nasprotna udeleženka sploh ne trdi, da bi se - jih sodišče pač razišče z dodatnimi vprašanji postavljenemu izvedencu. Pripomba nasprotne udeleženke zoper izvedensko mnenje torej ni utemeljena.

O pravici nasprotne udeleženke do izbrane odvetnice in o začasnem skrbniku kot procesnem pomočniku

11.Bistvo pritožbe je nestrinjanje z odločitvijo sodišča, da ima začasni skrbnik nalogo zastopati nasprotno udeleženko v tem nepravdnem postopku (točka III./7. izpodbijanega sklepa). Še bolj natančno, nasprotna udeleženka polemizira zlasti z učinkom, ki ga je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pripisalo začasnemu skrbniku kot procesnemu pomočniku. Iz obrazložitve, zlasti 16. in 18. točke, namreč nedvoumno izhaja, da je po oceni prvostopenjskega sodišča začasni skrbnik (ali pa odvetnik, ki ga pooblasti začasni skrbnik) tisti, ki bo v tem nepravdnem postopku zastopal nasprotno udeleženko namesto odvetnice, ki si jo je izbrala nasprotna udeleženka. To posebej jasno izhaja iz 16. točke obrazložitve, v kateri je zapisano, da sme začasni skrbnik za opravljanje svoje naloge procesnega pomočnika pooblastiti pravnega strokovnjaka, ki zaradi konflikta interesov ne sme biti aktualna odvetnica nasprotne udeleženke. Povedano drugače, sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki procesnega pomočnika postavilo z mislijo, da je v tem postopku ne bo (več) zastopala njena aktualna izbrana odvetnica. Pri tem so sodišče vodili trije sklopi razlogov: (i) da je pooblastilo nasprotne udeleženke odvetnici glede na mnenje izvedenke "najmanj vprašljivo"; (ii) da je odvetnica v konfliktu interesov z nasprotno udeleženko (ker je v zadnjem času sodelovala pri sestavi pogodbe, s katero je nasprotna udeleženka odsvojila nepremičnine dvema od svojih treh otrok - 2. udeleženki in 3. udeležencu - ter potemtakem zastopa njune interese); (iii) da iz istih razlogov obstajajo zadržki predlagateljice in 1. udeleženca do izbrane odvetnice. Vse te razloge je sodišče dobronamerno črpalo iz skrbi za objektivno dobro nasprotne udeleženke.

12.Pritožbeno sodišče se strinja z nasprotno udeleženko, da opisano stališče sodišča prve stopnje ne daje zadostne teže človekovima pravicama nasprotne udeleženke do osebnega dostojanstva in osebne avtonomije iz 34. in 35. člena Ustave. Izraz teh pravic je razumevanje, da je oseba, o katere skrbništvu odloča sodišče, subjekt postopka. Položaj subjekta mora imeti ne glede na to, kakšne so njene zmožnosti razsojanja oziroma razumevanja postopka, v katerem odloča sodišče o temeljnih razsežnostih njenega bitja.6 5. člen ZNP-1 takšno razlago, ki je ustavnopravna nujnost, omogoča.7 Ker je nasprotna udeleženka subjekt postopka, iz tega nujno izhaja, da mora sodišče priznati in upoštevati njena ravnanja v postopku, ne oziraje se na to, ali zaradi težav v razsojanju oseba morda ni procesno sposobna v pomenu splošnega civilnega procesnega prava.8 In če sodišče upošteva ravnanja, ki jih v postopku odločanja o skrbništvu neposredno opravi ta oseba sama, mora veljati enako, če jih opravi njena odvetnica - spet ne glede na to, ali je oseba v pomenu splošnega civilnega procesnega prava sposobna razumeti pomen pooblastitve odvetnika.9

Kakor je torej treba v specifičnem postopku postavitve pod skrbništvo dopustiti in upoštevati procesna dejanja nasprotne udeleženke same, jih je treba upoštevati tudi, če jih opravi odvetnik, ki ga je izbrala nasprotna udeleženka, čeprav njen izbor ni rezultat svobodne volje - torej volje, razbremenjene težav pri razsojanju. Odvetnik, ko ravna po pooblastilu nasprotne udeleženke, izraža njene želje in te lahko sovpadajo z interesi nekaterih njenih otrok ali so celo izoblikovane na njihovi podlagi. Toda to ne more biti razlog, da bi sodišče nasprotni udeleženki prepovedalo, da jo zastopa izbrana odvetnica. Da je odvetnico dejansko pooblastila, je prvostopenjsko sodišče ugotovilo (in pisno pooblastilo je v sodnem spisu), poleg tega je nasprotna udeleženka na sodišču izrecno izjavila, da jo zastopa advokatka, ki jo pozna že dolgo let in ki ji zaupa, na vprašanje sodnice je izrazila željo, da bi bila odvetnica njena začasna skrbnica.

13.Ni nemogoče, da bi sodišče osebi, ki sicer ima odvetnika, izjemoma postavilo še procesnega pomočnika.

14.V izjemnih primerih lahko obstajajo okoliščine, zaradi katerih izbrani pooblaščeni odvetnik morda ne bi mogel popolnoma izpolniti vloge, ki jo mora po oceni sodišča opraviti procesni pomočnik. Kadar je posameznik zaradi okrnjene sposobnosti razsojanja posebej dovzeten za konkretno grozeče in zanj resno škodljive tuje vplive na oblikovanje svojih želja in predstav, je procesni pomočnik lahko (dodatno) jamstvo za to, da bo sodišču res predstavljena prava aspiracija ranljivega posameznika in sploh celovitost njegovega položaja. V izpodbijanem sklepu je sodišče ugotovilo takšne izjemne okoliščine. Vprašanja njihovega obstoja, ki ga je sodišče prve stopnje skrbno obrazložilo, se pritožba sploh ne dotika.

15.S tem, ko je sodišče v točki III./7. izreka sklenilo, da začasni skrbnik zastopa nasprotno udeleženko v tem nepravdnem postopku (ni pa izreklo prepovedi pooblaščeni odvetnici zastopati nasprotno udeleženko), ni poseglo v njeno pravico, da jo (še naprej) zastopa tudi pooblaščena odvetnica. Dejstvo, da je v obrazložitvi svoji odločitvi napačno pripisalo takšen domet, tako ne terja posega pritožbenega sodišča v izpodbijani sklep. Prvostopenjsko sodišče bo tudi poslej moralo spoštovati pooblastilno razmerje med nasprotno udeleženko in njeno odvetnico, začasni skrbnik pa bo nasprotno udeleženko zastopal poleg odvetnice. Sodišče bo torej moralo upoštevati procesna dejanja obeh.

O siceršnjem obsegu nalog začasnega skrbnika

16.Pritožba opozarja na nesorazmeren obseg nalog, ki jih je sodišče določilo začasnemu skrbniku. Toda konkretiziran je ta očitek le glede naloge zastopanja (procesne pomoči) v tem postopku, na kar je odgovorjeno v prejšnjem razdelku. Pritožbeno sodišče tako v okviru uradnega preizkusa pojasnjuje, da je sodišče naloge res določilo netipično široko. A je netipičen tudi pričujoči primer in širina nalog je z njim v sozvočju. Prvič zato, ker je sodišče, kar pri določanju začasnega skrbnika ni običajno, že pridobilo izvedensko mnenje, ki razkriva resne težave nasprotne udeleženke pri razsojanju ter s tem povezano njeno večplastno ranljivost. In drugič, izvedensko mnenje skupaj z dejstvi, ki jih je v obširnem dokaznem postopku že ugotovilo sodišče (z zaslišanji udeležencev, poročilom CSD, listinami o pravnih poslih in poizvedbami v banki), kažejo hude pritiske svojcev na premoženjske odločitve nasprotne udeleženke (zlasti razpolaga z večjim številom nepremičnin). Sodišče prve stopnje je tako z začasnim skrbništvom predvsem preprečilo, da bi s premoženjem nasprotne udeleženke (razen manjših zneskov, s katerimi se je strinjala tudi odvetnica nasprotne udeleženke) ravnal kdor koli drug kot center za socialno delo. Tako je legitimno zaščitilo nasprotno udeleženko pred nadaljevanjem premoženjsko motiviranih pritiskov in (s tem povezanim) stopnjevanjem konfliktov med njenimi svojci, kar vse nasprotni udeleženki povzroča znatno duševno trpljenje. Povedano z besedami sodišča prve stopnje: pritiski svojcev, ki v samostojno odločanje nasprotne udeleženke nimajo zaupanja in se bojijo sugestij drugih svojcev, pomenijo za nasprotno udeleženko - poleg zdravstvenih težav - bistveno življenjsko breme.

17.Docela splošna je tudi pritožbena kritika odločitve o nesuspenzivnosti sklepa. Kakršna je, ne zahteva več od pojasnila, da je sodišče prve stopnje razumno obrazložilo, zakaj zaščita nasprotne udeleženke zahtevala uporabo tega zakonskega mehanizma.

Sklepno

18.Kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče odpravilo. Drugi pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere je pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP

2Uradni list RS, št. 15/17 - v nadaljevanju DZ.

3Smiselno enako J. Zobec v L. Ude, A. Galič (red.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 298.

4Uradni list RS, št. 16/19 - v nadaljevanju ZNP-1.

5Uradni list RS, št. 37/07 - ur. p. b. in nasl. - ZPP.

6Smiselno enako stališče sta v času veljavnosti prejšnjega Zakona o nepravdnem postopku zastopali tudi D. Wedam Lukić in A. Polajnar Pavčnik, Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem, ČZ Uradni list, Ljubljana 1989, str. 46, sprejeto je bilo tudi v sodni praksi (glej sklep VSL I Cp 2229/2019 z dne 11. 12. 2018, 9. in 10. točka obrazložitve).

7Opisane ustavnoskladne razlage 5. člena ZNP-1 ne preprečujeta prvi odstavek 45. člena ZNP-1 in drugi odstavek 57. člena ZNP-1. Slednji določbi predpisujeta razumevanje pomena in posledic procesnih dejanj kot predpostavko za samostojno procesno aktivnost (še)le, kadar je posameznik že postavljen pod skrbništvo. Te do ranljivih oseb omejujoče določbe ni prav širiti na postopek, v katerem se šele odloča, ali je treba posameznika postaviti pod skrbništvo.

8V nemški ureditvi je to spoznanje izrecno prelito v zakonsko besedilo. Gesetz über das Verfahren in Familiensachen und in den Angelegenheiten der freiwilligen Gerichtsbarkeit (FamFG) namreč v prvem odstavku § 275 določa, da je posameznik v skrbniškem postopku procesno sposoben ne glede na svojo poslovno sposobnost.

9Tako npr. nemško Zvezno ustavno sodišče v sklepu 1 BvR 842/22 z dne 23. 5. 2022, r. št. 3, poudari, da procesna sposobnost osebe v skrbniškem postopku (ki je izraz priznanja človeškega dostojanstva in osebnostnih pravic) osebo upravičuje pooblastiti odvetnika celo ob umanjkanju naravne volje (natürlicer Wille).

10Da je tak položaj mogoč tudi v primerjalnem pravu, obiter dictum izhaja denimo iz sklepa nemškega Zveznega ustavnega sodišča 1 BvR 842/22 z dne 23. 5. 2022, r. št. 4, in odločbe nemškega Zveznega vrhovnega sodišča BGH XII ZB 442/22 z dne 3. 5. 2023, r. št. 13.