Jedro

Skladno s 95. členom OZ lahko le pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi. Tožnik ni bil pogodbenik darilnih pogodb. Pokojni oče tožnika za časa življenja ni vložil nobene tožbe zaradi izpodbijanja pogodbe zaradi sile ali zvijače, kar je tožnik povedal tudi na zaslišanju dne 4. 6. 2018. Le v kolikor bi bila taka tožba vložena, bi namreč lahko tožnik, kot dedič po pokojnem očetu, vstopil v začet postopek kot pravni naslednik svojega prednika in izpodbijal darilne pogodbe. Toženka je tožnika seznanila, da ima kot zakoniti dedič po pokojnem očetu, pravico zahtevati nujni delež in vštevanje daril v zapuščinskem postopku. Pojasnila mu je tudi, da je vrednost nujnega deleža in s tem obseg morebitnega prikrajšanja nujnega deleža, odvisna od vrednosti zapuščine, ta pa od vprašanja, ali je vrednosti čiste zapuščine potrebno prišteti vrednost spornih izročenih nepremičnin po darilnih pogodbah, vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža pa je možno zahtevati v zapuščinskem postopku. Navedeno je mogoče razbrati iz izpodbijane odločbe, zato so neutemeljeni tožbeni očitki, da je toženka le pavšalno zaključila, da tožnik ne more pričakovati uspeha pri vložitvi tožbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zahtevi za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), ki ju je tožnik (v nadaljevanju tudi prosilec) dne 16. 5. 2018 vložil pod opr. št. Bpp 189/2018 in dne 31. 5. 2018 pod opr. št. Bpp 212/2018, združila in vodila pod opr. št. Bpp 189/2018 (1. točka izreka). Prošnjo za dodelitev BPP je zavrnila (2. točka izreka).

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnik dne 16. 5. 2018 vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi izpodbijanja darilne pogodbe, sklenjene med A.A., B.B., C.C. in D.D. (Bpp 189/2018). Dne 30. 5. 2018 pa je poslal prošnjo, v kateri je navedba želene vrste, oblike in obsega BPP zapisana povsem nečitljivo (Bpp 212/2018). Toženka je dne 4. 6. 2018 opravila zaslišanje tožnika, na katerem je ta povedal, da gre v obeh primerih za izpodbijanje darilne pogodbe, in sicer darilne pogodbe z dne 15. 5. 2015 sklenjene med A.A., B.B., C.C. in D.D. in darilne pogodbe z dne 31. 1. 2016 sklenjene med A.A. in C.C. Povedal je, da je bil po pokojnem očetu začet zapuščinski postopek D 287/2017, v katerem mu je bila dodeljena BPP. Naroka v zadevi še ni bilo, sicer pa je seznanjen, da lahko zahteva nujni dedni delež in vštevanje daril, pokojni oče pa ni vložil nobenega postopka glede preklica darilnih pogodb ali zaradi izpodbijanja pogodbe zaradi sile ali zvijače. V nadaljevanju se toženka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnjuje, da je oče prosilca za čas življenja z darilno pogodbo svoje nepremičnine podaril vnukom in to več kot eno leto pred njegovo smrtjo. Prosilec po določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) nima možnosti uspeha pri vlaganju tožbe na preklic darilne pogodbe zaradi stiske, zaradi hude nehvaležnosti, zaradi pozneje rojenih otrok, niti ne more pričakovati uspeha pri vložitvi tožbe na razveljavitev pogodbe zaradi napake volje. Pravico ima v zapuščinskem postopku zahtevati nujni delež in vštevanje daril. Vrednost prosilčevega nujnega deleža in s tem obseg morebitnega prikrajšanja nujnega deleža je odvisen od vrednosti zapuščine, ta pa od vprašanja, ali je vrednosti čiste zapuščine potrebno prišteti vrednost izročenih nepremičnin po darilnih pogodbah. Vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža pa ni možno, dokler se ne ugotovi, ali sploh in za kolikšno prikrajšanje gre. Vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku. Zapuščinsko sodišče samo odloči, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, v nasprotnem primeru je treba dediča napotiti na pravdo. Toženka je prosilca seznanila, da lahko ponovno pristopi k strokovni službi za BPP v primeru, če ga bo zapuščinsko sodišče napotilo na pravdo. Prosilec torej ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, saj je njegova prošnja za dodelitev BPP nerazumna, zato jo je zavrnilo kot neutemeljeno.

3. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi v 2. točki izreka in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, toženki pa naj naloži tudi povrnitev stroškov postopka. Kot pojasnjuje v tožbi, je obrazložitev odločbe nejasna, pavšalna, v nasprotju sama s sabo ter materialnopravno zmotna. Iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati oz. ugotoviti, za kakšno zadevo je toženka sploh obravnavala tožnikovo prošnjo za BPP, ali za preklic darilne pogodbe ali za izpodbijanje darilne pogodbe. Iz nobene tožnikove prošnje ne izhaja, da bi tožnik vložil prošnjo za BPP zaradi preklica darilne pogodbe, tega ni izjavil niti na zaslišanju. Zaprosil je za BPP za vložitev tožbe pred Okrajnim sodiščem v Krškem zaradi ugotovitve ničnosti darilne pogodbe, ugotovitve neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitve zemljiškoknjižnega stanja, podrejeno pa za razveljavitev te darilne pogodbe. Glede na navedeno odločitev toženke, da zadeva glede preklica darilnih pogodb ni razumna, v predmetnem postopku ni relevantna. Zgolj pavšalno pa je toženka zaključila, da tožnik ne more pričakovati uspeha pri vložitvi tožbe na razveljavitev pogodbe zaradi napake volje. S tem je posegla v tožnikovo pravico do enakosti pred zakonom in pravico do sodnega varstva. V nadaljevanju se toženik sklicuje na sodno prakso sodišča in pojasnjuje, da toženka ne more pavšalno zaključiti, da tožnik z zahtevkom na razveljavitev darilne pogodbe zaradi napak volje ne bi uspel v pravdi. Pojasnjuje vsebino 94. člena OZ, ki določa, kdaj je darilna pogodba izpodbojna, sklicuje se na 95. člen OZ, ki določa, kdo lahko zahteva razveljavitev pogodbe in na 99. člen OZ, ki določa roke za razveljavitev darilnih pogodb. Tega toženka sploh ni presojala, svoje odločitve ni oprla na nobena konkretna dejstva in tudi ne na nobene dokaze, da bi lahko utemeljeno zaključila, da tožnik nima možnosti za uspeh v pravdi. Poleg tega je tožnik vložil prošnjo za BPP tudi zaradi ugotovitve ničnosti darilne pogodbe, česar pa toženka sploh ni presojala.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Toženka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh, ni izkazan. Z izpodbijano odločbo je namreč toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, saj tožnik po določbah OZ kot dedič ne more pričakovati uspeha pri vložitvi tožbe na razveljavitev pogodbe zaradi napake volje.

8. Res je, da tožnik ni vložil prošnje za dodelitev BPP za vložitev tožbe na preklic darilne pogodbe, zato so navedbe toženke v tem delu nerelevantne. V zvezi s tožbo na razveljavitev pogodbe zaradi napake volje, pa je toženka tožniku pravilno pojasnila, da nima možnosti uspeha v postopku. Namreč, skladno s 95. členom OZ lahko le pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi. Nesporno je, da tožnik ni bil pogodbenik darilnih pogodb. Prav tako tudi ni sporno, da pokojni oče tožnika za časa življenja ni vložil nobene tožbe zaradi izpodbijanja pogodbe zaradi sile ali zvijače, kar je tožnik povedal tudi na zaslišanju dne 4. 6. 2018. Le v kolikor bi bila taka tožba vložena, bi namreč lahko tožnik, kot dedič po pokojnem očetu, vstopil v začet postopek kot pravni naslednik svojega prednika in izpodbijal darilne pogodbe. Toženka je tožnika seznanila, da ima kot zakoniti dedič po pokojnem očetu, pravico zahtevati nujni delež in vštevanje daril v zapuščinskem postopku. Pojasnila mu je tudi, da je vrednost nujnega deleža in s tem obseg morebitnega prikrajšanja nujnega deleža, odvisna od vrednosti zapuščine, ta pa od vprašanja, ali je vrednosti čiste zapuščine potrebno prišteti vrednost spornih izročenih nepremičnin po darilnih pogodbah, vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža pa je možno zahtevati v zapuščinskem postopku. Navedeno je mogoče razbrati iz izpodbijane odločbe, zato so neutemeljeni tožbeni očitki, da je toženka le pavšalno zaključila, da tožnik ne more pričakovati uspeha pri vložitvi tožbe. Res je, da toženka v izpodbijani odločbi kot pravno podlago navede le določbe OZ „glede izpodbijanja pogodbe“, vendar navedeno samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, ki bi narekovala odpravo odločbe. Izpodbijana odločba vsebuje dovolj prepričljive razloge za odločitev, zato so neutemeljeni tožbeni očitki, da je sodba tako pomanjkljivo obrazložena, da je ni mogoče preizkusiti.

9. V zvezi s tožbeno navedbo, da je bila prošnja za BPP vložena tudi zaradi ugotovitve ničnosti darilne pogodbe, česar toženka sploh ni presojala in s tožnikom na zaslišanju tega vprašanja sploh ni razčiščevala, pa sodišče ugotavlja naslednje. Na zaslišanju, ki ga je toženka opravila dne 4. 6. 2018, je tožnik povedal, da gre pri obeh prošnjah za isto zadevo, za izpodbijanje dveh darilnih pogodb, in sicer darilne pogodbe z dne 15. 5. 2015 in darilne pogodbe z dne 31. 1. 2016. Tožnik je torej na zaslišanju konkretiziral prošnji za BPP, kar je toženka upoštevala in posledično oba njegova zahtevka združila v en postopek, saj se nanašata na isto pravno podlago, izpodbijanje darilnih pogodb. Na zaslišanju se je zato osredotočila na seznanitev tožnika z zakonskimi možnostmi, ki jih ima v zvezi s preklicem darilne pogodbe in z izpodbijanjem pogodb.

10. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločalo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega akta (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

12. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.