Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo nepravilno razlago določila tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki zanemari argument koherence, saj ne upošteva osrednje vloge sklepa o izvršbi in vezanosti nadaljnjih procesnih dejanj na njegovo učinkovanje (47. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje sicer lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti, vendar ne sme odločiti o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju z novim izvršilnim sredstvom, preden ne postane pravnomočna odločitev iz sklepa o izvršbi.

V fazi izvršbe bo na spoštovanje načela sorazmernosti in v tej zvezi stopnjevitost posega v dolžnikovo premoženje pazilo tudi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti. Najprej bo sledilo možnosti poplačila upnikove terjatve iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev. Prodajo nepremičnin pa bo izvedlo le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ne bi bilo uspešno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom prodajo nepremičnin in odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da ni dopustna naknadna kumulacija izvršilnih sredstev, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen. Nasprotuje kumulaciji, saj upnik ni izkazal, zakaj bi bila ta potrebna ob že predlaganih izvršilnih sredstvih. Meni, da stroški predloga za dodatno izvršilni sredstvo ne bi smeli bremeniti dolžnika. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavzelo nepravilno razlago določila tretjega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki zanemari argument koherence, saj ne upošteva osrednje vloge sklepa o izvršbi in vezanosti nadaljnjih procesnih dejanj na njegovo učinkovanje (47. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje sicer lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti, vendar ne sme odločiti o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju z novim izvršilnim sredstvom, preden ne postane pravnomočna odločitev iz sklepa o izvršbi.1

6. Odločitev o naknadni kumulaciji ali zamenjavi izvršilnih sredstev je vezana na sklep o izvršbi kot temeljno odločitev o dovolitvi izvršbe. Po vsebini pomeni odločitev o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom spremembo temeljne odločitve, sprejete v sklepu o izvršbi glede dovoljenih prisilnih sredstev (upnik s predlogom zahteva več oziroma nekaj drugega). Ker tak sklep nima samostojne narave, tudi ne more imeti samostojnih učinkov, ampak so ti lahko le znotraj meja učinkovanja sklepa o izvršbi. Če za sklep o izvršbi še ne veljajo učinki pravnomočnosti, tudi za sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom učinki pravnomočnosti ne smejo nastopiti. Z obravnavano odločitvijo o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, pa ti učinki lahko nastopijo,2 še preden bo sklep o izvršbi pravnomočen.

7. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje sme izdati sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom tudi v obdobju, ko izdan sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj ima že nepravnomočen sklep o izvršbi določene pravne učinke (46. člen ZIZ), v tem okviru pa tudi naveden sklep o nadaljevanju izvršbe.3 Pri tem vložen redni ugovor zoper sklep o izvršbi ne preprečuje le pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ampak zaradi pojasnjene sistemske povezanosti tudi preprečuje, da bi postal pravnomočen sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.4

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku upoštevati pojasnjeno sistemsko povezanost sklepa o izvršbi in sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom prodajo nepremičnin.

10. Sodišče druge stopnje v odgovor na pritožbo še pojasnjuje, da upniku v fazi dovolitve izvršbe ni treba izkazovati, da je bila izvršba z dovoljenimi izvršilnimi sredstva neuspešna (neomejenost predloga za izvršbo glede izvršilnih sredstev), lahko pa v fazi oprave izvršbe zahteva omejitev izvršbe dolžnik (drugi odstavek 34. člena ZIZ). V fazi izvršbe bo na spoštovanje načela sorazmernosti in v tej zvezi stopnjevitost posega v dolžnikovo premoženje pazilo tudi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti. Najprej bo sledilo možnosti poplačila upnikove terjatve iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev (3. člen ZIZ ter 2. in 33. člen Ustave in 1. člen Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah - EKČP).5 Prodajo nepremičnin pa bo izvedlo le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ne bi bilo uspešno.

11. Glede stroškov predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom sodišče druge stopnje pojasnjuje, da ne gre za potreben izvršilni strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ), če ni utemeljenega razloga, zakaj je upnik kumulacijo predlagal šele z novo vlogo in ne že v predlogu za izvršbo. V tej zvezi je zlasti pomembno, ali je upnik podal vlogo v kratkem času po vložitvi predloga za izvršbo in ali je sodišče že opravilo posamezna izvršilna dejanja v zvezi z že dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, pa ta niso bila uspešna. Pri stroškovni odločitvi pa je pomembno tudi stališče, da predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ni obrazložena vloga, niti predlog za izvršbo, ampak le neobrazložen predlog z navedbo novega izvršilnega sredstva, ki v Odvetniški tarifi (tar. št. 27) ni samostojno ovrednoten, ampak je zajet že v priznani nagradi za sestavo predloga za izvršbo, s čimer je lahko kot potreben strošek opredeljen le še strošek sodne takse.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 V obravnavni zadevi je sodišče prve stopnje v obrazložitvi odločitve o ugovoru izrecno zapisalo, da sklep o izvršbi še ni pravnomočen. 2 Tak primer je situacija, ko zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ni vložena pritožba, ali sodišče druge stopnje o vloženi pritožbi odloči še preden postane pravnomočen sklep o izvršbi. 3 Situacija je enaka tisti, ko upnik že v predlogu za izvršbo navede vsa z dodatnim predlogom kumulirana izvršilna sredstva. 4 Sodišče prve stopnje sicer lahko iz razloga ekonomičnosti združi odločanje o rednem ugovoru in ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe, a morebitna pritožba zoper odločitev o rednem ugovoru prepreči, da bi postala pravnomočna odločitev o ugovoru zoper nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, četudi v tem delu pritožba ne bi bila vložena. Zaradi sistemske povezanosti šteje, da je bila pritožba podana zoper odločitvi o obeh ugovorih. 5 Glej Sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vaskršić proti Sloveniji (pritožba št. 31371/2012) z dne 25. 4. 2017. Izvršilno sodišče mora stopnjevitost posega upoštevati po uradni dolžnosti, četudi stranki postopka ne bi bili ustrezno aktivni v tej smeri. ESČP meni, da ima slovensko izvršilno sodišče takšno obveznost, četudi domača zakonodaja izrecno ne nalaga sodišču dolžnosti, da se odloči za manj skrajne izvršilne ukrepe po uradni dolžnosti, ali zahteva, da zavrne predlog upnika, če nastane nesorazmernost. Primerjaj tudi VSM sklep I Ip 270/2016.