Jedro

Izpodbijani sklep je odločitev, ki jo je sprejel nosilec sodne veje oblasti zaradi izvrševanja te oblasti, torej v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi. Zato izpodbijani sklep v skladu s 3. členom ZUS-1 ni upravni akt in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom v izvršilni zadevi odredilo cenitev tam navedene nepremičnine, določilo izvedenca in opredelilo njegove obveznosti.

Tožnik zoper ta sklep vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da je predlog za določitev cenilca vložila oseba, ki te pravice ni imela, da je „ugovor zoper mnenje potekel“, ponovno sojenje o isti stvari pa ni dopustno, in da naj sodišče zoper vlagateljico predloga ustrezno ukrepa. Sodišču predlaga, naj opravi glavno obravnavo, izpodbijani sklep odpravi, toženki naloži, naj v roku 3 dni izda sklep, s katero se izpodbijani sklep odpravi in izvršbo „v izpodbijani zadevi“ ustavi, poleg tega pa naj toženki naloži tudi plačilo stroškov upravnega spora.

Tožba ni dovoljena.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki so po drugem odstavku istega člena upravne odločbe in drugi javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akti, izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije (….). Po 3. členu ZUS-1 upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti.

Kot je razvidno tako iz obravnavane tožbe, kot tudi iz izpodbijanega sklepa, ki ji je priložen, gre za sklep, ki ga je izdalo okrajno sodišče v izvršilnem postopku.

Iz točke II-2 99. člena Zakona o sodiščih in prvega odstavka 1. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izhaja, da sodišča vodijo izvršilne postopke v okviru svojih pristojnosti. To pomeni, da je izpodbijani sklep odločitev, ki jo je sprejel nosilec sodne veje oblasti zaradi izvrševanja te oblasti, torej v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi. Zato izpodbijani sklep v skladu s prej navedeno določbo 3. člena ZUS-1 ni upravni akt in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Sodišče je tožnika z dopisom z dne 24. 3. 2015 opozorilo na to in na določbe ZUS-1, po katerih se nedovoljena tožba zavrže, ter ga pozvalo, naj se opredeli, ali pri tožbi vztraja. Tožnik je z vlogo z dne 29. 4. 2015 nedvoumno izrazil voljo, da želi navedeni sklep izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.

Če sodišče ugotovi da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oz. akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožbo po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže. V obravnavani zadevi je sodišče iz prej navedenih razlogov ugotovilo, da izpodbijani sklep ni upravni akt, zato je tožbo v skladu z navedeno zakonsko določbo zavrglo.

Če sodišče tožbo zavrže, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.