Jedro

Konflikti med staršema, kjer prihaja do verbalnih in fizičnih obračunavanj, za otroke nedvomno predstavljajo velik stres in negativno vplivajo na njihov zdrav psihosocialni razvoj ter tako predstavljajo ogrožujoči faktor, ki utemeljuje poseg v dosedanjo ureditev stikov z začasno odredbo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I./1. točki izreka tako spremeni, da se ureditev osebnih stikov med mld. A. A., rojeno ... 2004, mld. B. B., rojeno ... 2006, in mld. C. C., rojenim ... 2009, ter materjo D. D., kot je bila določena s IV. točko izreka sodbe Okrožnega sodišča v Krškem IV P 25/2019 s 24. 9. 2019, začasno spremeni tako, da se stiki ne izvajajo na domu predlagatelja na naslovu X, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagatelja in z začasno odredbo delno spremenilo osebne stike, določene s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 25/2019 s 24. 9. 2019, med nasprotno udeleženko in njenimi otroci mld. A. A., mld. B. B. in mld. C. C., tako da potekajo vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje do 19.00 ure in enkrat tedensko med tednom do 19.00 ure, po vnaprejšnjem dogovoru med udeležencema, pri čemer mati otroke pripelje k očetu le do dvorišča hiše na naslovu X. Uredilo je tudi stike med krajšimi šolskimi počitnicami in dela prostimi dnevi, ki jih otroci izmenično preživljajo pri vsakem od staršev, in letnim dopustom, ko z materjo preživijo 7 strnjenih dni po vnaprejšnjem dogovoru med udeležencema, v vseh primerih s predajo otrok na dvorišču predlagateljevega doma. Drugačen predlog je sodišče zavrnilo in odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ocenjuje, da odločitev temelji na pomanjkljivem in napačno ugotovljenem dejanskem stanju, ne upošteva resničnega funkcioniranja udeležencev, zlasti potreb otrok, in je za njihov razvoj škodljiva. Sodišče je spregledalo, da med udeležencema skoraj ni komunikacije, za kar je odgovoren predlagatelj, ki na njene klice in elektronska sporočila ne odgovarja. Neživljenjska in neizvršljiva je zato odločitev sodišča o izvajanju stikov po predhodnem dogovoru med udeležencema, prav tako je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je namreč ugotovilo, da starša ne zmoreta konstruktivno komunicirati, vseeno pa je odločilo o izvedbi stikov po vnaprejšnjem dogovoru. Začasna odredba ne vsebuje zavarovanja za primer kršitve, zato nasprotna udeleženka nima sredstva, s katerim bi v primeru neodziva predlagatelja stike dosegla. Če bi sodišče opravilo narok in udeleženca zaslišalo, bi ugotovilo, da se otroci na nasprotno udeleženko veliko obračajo po pomoč, pri njej se oglasijo pred ali po pouku, zanje hodi v lekarno, k zdravniku ali po pozabljene stvari, kot izhaja tudi iz podrobnega popisa stikov v tednu po izdani začasni odredbi. Otroci ob pogosti odsotnosti očeta ne morejo funkcionirati brez vsestranske pomoči in sodelovanja matere, zato je sprejeta odločitev nerealna. Nasprotna udeleženka zanika, da bi konflikt v februarju 2021 povzročilo njeno ravnanje in podpora hčerkini ideji o praznovanju rojstnega dne, temveč je šlo za konflikt med predlagateljem in mld. B. B. Ob tem jo je predlagatelj izzival in se ji posmehoval, kot izhaja tudi iz sklepa Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 000/2021 z 8. 3. 2021. Prav tako ne drži, da bi otroci obiskovali psihiatra, le hči B. B. obiskuje klinično psihologinjo. Sodišče je z začasno odredbo stike drastično zmanjšalo, za kar ni utemeljenega razloga. Čeprav je skrbništvo na predlagatelju, nasprotna udeleženka funkcionira kot primarni starš, kar bi sodišče ob zaslišanju udeležencev lahko ugotovilo. Če se je želelo izogniti konfliktom, bi to lahko doseglo z blažjimi ukrepi.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Začasno odredbo za varstvo koristi otrok lahko izda sodišče le, če je verjetno, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ureditvena začasna odredba predstavlja izjemen ukrep, ki je utemeljen, kadar je posredovanje še pred zaključkom sodnega postopka nujno potrebno, da se prepreči nasilje ali nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ob tem mora sodišče paziti, da z njeno izdajo ne vzpostavi razmer, ki bi lahko prejudicirale končno odločitev, temveč se omeji le na tiste okoliščine, zaradi katerih je otrok ogrožen.

6. V obravnavani zadevi predlagatelj, kateremu so po dogovoru med staršema otroci zaupani v varstvo in vzgojo, predlaga spremembo odločbe o določitvi stikov, saj so se razmere od njihove določitve1 spremenile. Kot problematično izpostavlja predvsem ravnanje nasprotne udeleženke v zadnjem letu, ko pod pretvezo izvajanja stikov vdira v zasebnost njihovega doma. Zato prihaja do konfliktov, ki negativno vplivajo na zdrav razvoj otrok.

7. Predlagatelj je tudi po oceni pritožbenega sodišča z verjetnostjo izkazal, da zaradi prihodov nasprotne udeleženke na dom, kjer z otroki živi, prihaja do konfliktnih situacij, ki so se odrazile tudi s fizičnim nasiljem, čemur so otroci prisostvovali ali bili celo neposredno udeleženi. To izhaja iz zapisov CSD, policijskih poročil, nasprotni udeleženki pa je bil s strani PU ... izrečen celo ukrep prepovedi približevanja predlagatelju in stanovanjskemu objektu na naslovu X zaradi utemeljenih razlogov suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega dejanja, ki je bil potrjen s sklepom dežurne preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Krškem I Kpd 000/2021 s 4. 3. 2021. 8. Otroci v družini uživajo posebno varstvo pred nasiljem, pri čemer imajo položaj žrtve že, če so zgolj prisotni pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja (4. člen ZPND). Konflikti med staršema, kjer prihaja do verbalnih in fizičnih obračunavanj, za otroke nedvomno predstavljajo velik stres in negativno vplivajo na njihov zdrav psihosocialni razvoj ter tako predstavljajo ogrožujoči faktor, ki utemeljuje poseg v dosedanjo ureditev stikov z začasno odredbo.

9. Pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otrok mora sodišče upoštevati načelo najmilejšega ukrepa, torej tistega, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otrok (156. člen DZ). Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bilo dosedanje izvajanje stikov med nasprotno udeleženko in mld. otroci, kadar to ne poteka na domu predlagatelja, za njih ogrožujoče, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da za časovno omejitev stikov, ki so bili prej določeni v neomejenem obsegu, z začasno odredbo ni podlage. Drži sicer zaključek sodišča, da je za otroke pomembno, da so stiki strukturirani in predvidljivi, vendar tudi njihovo sedanje ad hoc izvajanje, kot ga opisuje pritožnica in potrjuje predlagatelj v odgovoru na pritožbo, za razvoj otrok ne predstavlja dejavnika tveganja. Ker stikov predlagatelj ne ovira, nasprotna udeleženka pa se z otroki za srečanja dogovarja sama, slaba komunikacija med udeležencev njihovega izvajanja ne preprečuje.

10. Sodišče prve stopnje je v 5. točki izpodbijanega sklepa ustrezno pojasnilo, zakaj naroka v obravnavani zadevi ni izvedlo. Ogroženost otrok je bila namreč ugotovljena že z listinskimi dokazi, udeleženca pa sta svoje videnje problema predstavila v vlogah in na CSD. Pritožbene navedbe, da bi sodišče v tej fazi postopka narok moralo izvesti, so zato glede na vrsto in naravo postopka z začasno odredbo neutemeljene. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je dejstvo slabe komunikacije med staršema sodišče prve stopnje zaznalo, vendar pa sta se udeleženca že v prvotnem dogovoru o stikih dogovorila za medsebojno uskladitev po sms sporočilu ali mailu in ne neposredno, zato z ohranitvijo odločitve o tedenskem stiku po predhodnem dogovoru tudi ni bistveno kršilo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in je pritožbeni očitek v tej smeri neutemeljen.

11. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so otroci z načinom izvajanja stikov, pri katerem nasprotna udeleženka prihaja na skupni dom predlagatelja in otrok, zaradi pogostih konfliktov med udeležencema ogroženi, je pritožbeno sodišče začasno odredbo vzdržalo v veljavi glede omejitve lokacije izvajanja stikov. Glede na starost otrok (17, 15 in 11 let) namreč prisotnost nasprotne udeleženke zaradi varstva v domačem okolju ni več potrebna in stike lahko kvalitetno izvaja drugje. Ob tem jo pritožbeno sodišče vzpodbuja, da se z otroki dogovori tudi za daljša srečanja ob popoldnevih in da z njimi preživi vsaj minimalni obseg vikendov in počitnic, dogovorjen s poravnavo, saj bo s tem okrepila občutek medsebojne povezanosti in pripadnosti.

12. Pritožnica utemeljeno opozarja, da začasna odredba ne vsebuje sredstva zavarovanja za primer kršitve, kar pa bo, če bo do kršitev prišlo, lahko odpravilo sodišče prve stopnje z izdajo dodatnega sklepa.

13. Pritožbeno sodišče je po povedanem pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 spremenilo, tako da je ohranilo dogovor udeležencev o neomejenih stikih med materjo in otroci, pri čemer se ti ne izvajajo več na domu predlagatelja na X. Ocenilo je, da bo s to omejitvijo dosežen namen začasne odredbe, o nadaljnji spremembi dogovorjenih stikov pa bo v nadaljevanju v kontradiktornem postopku odločalo sodišče prve stopnje. Do ostalih pritožbenih navedb, ki za odločitev niso bistvenega pomena, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 153. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Stiki so bili dogovorjeni načeloma v neomejenem obsegu, določen je bil zgolj njihov minimum, do dogovora med staršema je prišlo pri notarju (zapis SV 27/2019 s 4. 2. 2019), sodišče pa ga je povzelo v sodbo (sodba Okrožnega sodišča v Krškem IV P 25/2019 s 24. 9. 2019).