U-I-300/08-4, U-I-301/08-4

Up-2996/08-5, Up-2997/08-5

16. 4. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud in ustavnih pritožb Iztoka Daria Šilca, Ljubljana, na seji 16. aprila 2009

sklenilo:

1.Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 65. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – ur. p. b.) se zavrneta.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 273/2008 z dne 2. 10. 2008 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 370/2008 z dne 25. 4. 2008 se ne sprejme.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 350/2008 z dne 25. 9. 2008 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 890/2008 z dne 26. 5. 2008 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik je vložil dve popolnoma enaki pobudi, s katerima izpodbija peti odstavek 65. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU). Izpodbijani določbi očita neskladje z 2. členom Ustave, ker naj bi na njeni podlagi prihajalo do napačnih razlag in arbitrarnosti. Hkrati je vložil dve ustavni pritožbi zoper sklepa Vrhovnega sodišča, s katerima sta bili zavrnjeni njegovi pritožbi zoper sklepa Upravnega sodišča o zavrženju tožbe za plačilo odškodnine na podlagi izpodbijane določbe.

B. – I.

Izpodbijana določba je bila z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 65/08 – ZJU-D) spremenjena že pred vložitvijo pobud. V takšnem primeru morajo biti za presojo predpisa izpolnjeni pogoji iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Pobudnik je skupaj s pobudama vložil ustavni pritožbi zoper odločitvi sodišč, ki temeljita na izpodbijani zakonski določbi. S tem izkazuje pravovarstveno potrebo za presojo njene ustavnosti.

Pobudnik izpodbija peti odstavek 65. člena ZJU v delu, v katerem se nanaša na odškodnino, do katere je pod zakonsko določenimi pogoji upravičen neizbrani kandidat v postopku javnega natečaja za prosto mesto javnega uslužbenca.[1] Izpodbijani določbi očita, da omogoča napačne razlage in arbitrarno odločanje. Ti njegovi očitki se nanašajo na vprašanje roka za vložitev tožbe na plačilo odškodnine. Takšni očitki z vidika načela jasnosti in določnosti pravnih norm iz 2. člena Ustave niso neutemeljeni. Omenjeno vprašanje je namreč mogoče rešiti z razlago predpisov, kar pa ni v neskladju z 2. členom Ustave. Očitki pobudnika o neustavnosti izpodbijane zakonske določbe tako dejansko pomenijo nestrinjanje z razlago te določbe, kot so jo podala sodišča, s čimer pa ni mogoče utemeljiti očitkov o njeni neustavnosti. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudi kot očitno neutemeljeni zavrnilo (1. točka izreka).

B. – II.

Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (2. in 3. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Izpodbijana določba se je v celoti glasila: " Zoper sklep komisije za pritožbe je dovoljen upravni spor. V primeru, da upravno sodišče ugotovi, da je tožba utemeljena, lahko prisodi prizadetemu odškodnino v višini najmanj ene in največ treh najnižjih mesečnih bruto plač za delovno mesto, za katero se je potegoval, v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena pa lahko upravno sodišče sklep o izbiri razveljavi. Odškodnino sodišče odmeri glede na težo kršitve in glede na posledice, ki jih je utrpel tožnik. V primeru razveljavitve sklepa o izbiri pristojna komisija za pritožbe po uradni dolžnosti razveljavi akt o imenovanju in pogodbo o zaposlitvi."