Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je nepopolno vlogo zavrglo, saj je vlagatelj kljub dvakratnemu opozorilu sodišča, kaj mora vloga vsebovati, da se bo štela kot subsidiarni obtožni predlog in kaj bo storilo, če takšni zahtevi ne bo zadostil, ni dopolnil.

Izrek

Pritožba BJ se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Domžalah kot nepopolno zavrglo vlogo BJ z dne 23.9.1998, katero je poslal na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani - zunanji oddelek v Domžalah, le to pa jo je odstopilo okrajnemu sodišču kot vlagateljevo izjavo o prevzemu pregona zoper ovadenega FG.

Zoper sklep o zavrženju se je BJ pritožil iz "vseh pritožbenih razlogov po čl. 373 ZKP" ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Iz obvestil sodišča prve stopnje vlagatelju z dne 3.11. in 3.12.1998 jasno izhaja, kaj mora vsebovati vloga, da jo je mogoče šteti kot subsidiarni obtožni predlog, opredeljen v I. odst. čl. 434 ZKP in kaj je dolžno storiti sodišče prve stopnje, v kolikor vlagatelj v danem roku svoje vloge ustrezno ne popravi. Ne glede na to, da BJ meni, da njegova prvotna vloga odgovarja postavljeni zahtevi, ki jo določa zakon in ne sodišče, kljub korektnemu opozorilu in dodatnemu pojasnilu, da bo vloga zavržena, pritožnik tudi po oceni sodišča druge stopnje ni storil ničesar, da bi navedeni zahtevi ugodil. Ne gre torej niti za nezakonito ravnanje državne tožilke, niti sodnika, ki mu je bila ta zadeva dodeljena v reševanje, kar skuša s pritožbenimi izvajanji prikazati pritožnik, pač pa za ravnanje v skladu z zahtevami določb Zakona o kazenskem postopku. Ker tako ni mogoče pritrditi pritožniku, da naj bi bila njegova vloga sposobna za obravnavanje, saj iz nje niso razvidni niti opis, niti kvalifikacija kaznivega dejanja ter dokazi, ki naj bi se izvedli, tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da je napadeni sklep pravilen in zakonit, zaradi česar je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.