Jedro

Telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti sta, sicer dve različni obliki škod, ki pa se glede posameznih elementov stikata oz. prepletata. Posebej v primeru, ko določene fizične bolečine vplivajo na zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Sum, da prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede trajanja in intenzitete glavobolov in razveljavitev prvostopne sodbe glede ene oblike škode, bi ob pravilnem materialnopravnem izhodišču terjala razveljavitev prvostopne sodbe glede obeh.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se v zavrnilnem delu glede odškodnine za telesne bolečine (za znesek 350.000,00 SIT) razveljavita in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija zavrne kot neutemeljena.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Za škodo, ki jo je pretrpela v prometni nesreči dne 31.10.1984, je odmerilo odškodnino za negmotno škodo v znesku 200.000,00 SIT. Ob upoštevanju že plačane odškodnine je toženo stranko obsodilo na plačilo razlike v znesku 70.000,00 SIT. V preostalem delu je zahtevek na povrnitev negmotne škode, v celoti pa zahtevek na povrnitev gmotne škode, zavrnilo. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in prvostopno sodbo v zavrnilnem delu glede odškodnine za zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti ter gmotne škode razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka. Izpodbija zavrnilni del sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da je na podlagi 200. člena ZOR upravičena do celotne uveljavljane odškodnine za telesne bolečine in strah. Fizične bolečine utemeljuje z ugotovitvami izvedencev in še dodaja, da je potrebno upoštevati čas nastanka škode (ko je bila tožnica stara 7 let) ter vse nevšečnosti med zdravljenjem. Glede strahu pa navaja, da je bil ta ob dogodku visoke intenzitete. Tudi pri tej odškodnini je treba upoštevati, da je šlo za 7 letnega otroka. Tožnica je trpela tudi intenziven sekundarni strah zaradi dolgotrajnega zdravljenja, rehabilitacije in trdovratnih glavobolov. Tožeča stranka zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da prisojeno odškodnino za telesne bolečine in strah prisodi v zahtevani višini in tožeči stranki prisodi tudi uspehu primerne pravdne stroške vsega postopka.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je delno utemeljena.

Tožeča stranka sicer v reviziji napačno trdi, da ji je bila za telesne bolečine prisojena odškodnina v znesku 25.000,00 SIT. V resnici ji je sodišče prve stopnje za to škodo prisodilo bistveno višjo odškodnino, in sicer 150.000,00 SIT. Sodišče je ugotovilo, da je to pravična odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Sodišče druge stopnje je to odločitev brez dodatnih razlogov potrdilo. Pač pa je to sodišče razveljavilo zavrnilni del prvostopne sodbe glede odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Pritožbeno sodišče dvomi v mnenja izvedencev glede teže zmanjšanja tožničinih življenjskih aktivnosti. Sodišče posebej izpostavlja dvom v oceno tožničinih glavobolov in posledic, ki jih ti povzročajo. Opozarja na ugotovitev izvedenca dr. Z. o zmanjšanju koncentracije zadnje ure pouka ter ugotovitev izvedenca dr. L., da je prognoza za te glavobole slaba. Zato je po mnenju sodišča druge stopnje potrebna dopolnitev dokaznega postopka s ponovno kritično oceno izvedenskih mnenj in morebitnim ponovnim zaslišanjem.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da predstavljajo telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti sicer dve različni obliki škod, ki pa se glede posameznih elementov stikata oz. prepletata. Posebej v primeru, ko določene fizične bolečine vplivajo na zmanjšanje življenjskih aktivnosti. To je ugotovljeno in se še nadalje zatrjuje v zvezi s tožničinimi glavoboli. Sum, da prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede trajanja in intenzitete glavobolov in razveljavitev prvostopne sodbe glede ene oblike škode, bi ob pravilnem materialnopravnem izhodišču terjala razveljavitev prvostopne sodbe glede obeh. Če bi sodišče prve stopnje po dopolnjenem postopku ugotovilo, da so glavoboli intenzivnejši in dolgotrajnejši, bi ta ugotovitev lahko vplivala tudi na višino odškodnine za telesne bolečine. Predvsem pa bi bila potrebna jasna razmejitev med obema vrstama škode. Revizijsko sodišče je zaradi navedenih razlogov razveljavilo tudi odločitev o odškodnini za telesne bolečine in to odločitev vrača v sočasno odločanje z odškodnino za zmanjšanje življenjskih aktivnosti sodišču prve stopnje.

Revizijsko sodišče pa soglaša z odločitvijo o odškodnini za strah. Materialno pravo je bilo v tem delu pravilno uporabljeno. Že pritožbeno sodišče je tožnici odgovorilo, da zatrjevani sekundarni strah ni bil ne zatrjevan ne dokazan. Ponavljanje te trditve v reviziji in navajanje še nadaljnjega strahu zaradi trdovratnih glavobolov, na revizijski stopnji ni dovoljeno. Nova dejstva in dokazi so dovoljeni le v zvezi z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka (387. člen ZPP). Uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali njegova dopolnitev pa sta v vsakem primeru nedovoljena revizijska razloga (3. odstavek 385. člena ZPP).

Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji le delno ugodilo (2. odstavek 395. člena ZPP), delno pa jo je zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 3. in 4. odstavku 166. člena ZPP.