Jedro

Namen BPP po ZBPP je upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic. Tako je tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014 pravico do BPP opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. BPP je namreč institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega sredstva. Pri presoji je upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem, tj. da imajo vsi ljudje brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih. Navedeno pomeni, da se BPP ne more podeliti za nesodne postopke, med katere se uvršča tudi upravni postopek.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik A. A. (v tožbi pomotoma naveden z imenom ..., opomba sodišča) je po pooblaščenem odvetniku B. B. pri Okrožnem sodišču v Kopru (v nadaljevanju toženka) dne 3. 10. 2024 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in pripravo pisnega pravnega mnenja glede pogojnega odpusta in predčasnega odpusta, glede možnosti prestajanja kazni v tujini, glede možnosti odprave ukrepa izgona iz Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in glede možnosti, da bi ga sodišče vpisalo v sistem SIS (Schengenski informacijski sistem).

2.Toženka je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z odločbo, Bpp 1016/2024 z dne 16. 10. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zavrnila. V obrazložitvi svoje odločitve pojasnjuje, da mora prosilec za dodelitev BPP kumulativno izkazati dva kriterija, in sicer materialni ali subjektivni kriterij ter objektivni kriterij v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V nadaljevanju citira določbi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki opredeljujeta objektivni kriterij za dodelitev BPP, določbi prvega in tretjega odstavka 1. člena ZBPP glede namena in pomena BPP, določbo drugega odstavka 1. člena ZBPP, ki opredeljuje, kaj se po ZBPP šteje kot sodno varstvo ter določbo prvega odstavka 7. člena ZBPP, ki navaja zadeve, za katere se lahko dodeli BPP.

3.Toženka ugotavlja, da se tožnikova prošnja za dodelitev BPP nanaša na možnosti glede izvrševanja kazenskih sankcij, kar ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1). Postopki po tem zakonu se vodijo po pravilih splošnega upravnega postopka in zato ni pravne podlage za dodelitev BPP v obliki, kot jo zahteva tožnik. Za dodelitev BPP v predmetni zadevi namreč niso izpolnjeni pogoji po 1. in 7. ter 24. členu ZBPP. Tožnikova prošnja se ne nanaša na uresničevanje pravice do sodnega varstva oziroma varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred sodišči, niti na obliko izvensodnega poravnavanja sporov, določeno z zakonom. Prav tako ne gre za obliko sodnega varstva pred sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v RS ter pred Ustavnim sodiščem, niti pred organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov niti ne gre za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka - zato niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 7. člen ZBPP. Tožnikova prošnja pa je tudi preuranjena in ne izpolnjuje zahtev, določenih v 24. členu ZBPP.

4.Toženka pojasnjuje, da je bila tožniku pravica do sodnega varstva in varstva pred obtožbami v kazenskem postopku I K 80052/2022, ki se je zoper njega vodil pred Okrožnim sodiščem v Kopru, že zagotovljena preko instituta BPP, saj mu je bila z odločbo Bpp 246/2023 z dne 27. 3. 2023 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v tem postopku. Z odločbo Bpp 494/2023 z dne 30. 8. 2023 mu je bila dodeljena še redna BPP za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku zaradi preučitve njegovega pravnega položaja in sestave pisnega pravnega mnenja glede verjetnih izgledov za uspeh v zvezi z možnostjo vložitve izrednih pravnih sredstev zoper priporne sklepe in ustavne pritožbe; z odločbo Bpp 1240/2023 z dne 29. 12. 2023 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku zaradi preučitve njegovega pravnega položaja in sestave pisnega pravnega mnenja glede možnosti prestajanja kazni zapora v Nemčiji; z odločbo Bpp 328/2024 z dne 28. 3. 2024 pa dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v ponovnem sojenju v prej navedenem kazenskem postopku. V vseh zadevah je sodišče na tožnikov predlog za izvajalca BPP določilo odvetnika B. B.

5.V nadaljevanju obrazložitve toženka podrobneje pojasnjuje, da je tožnik med drugim prosil za dodelitev BPP za preučitev možnosti prestajanja kazni v tujini, za kar pa mu je bila, glede na prej povedano, z odločbo Bpp 1240/2023 z dne 29. 12. 2023 že dodeljena BPP. Toženka je opravila poizvedbe v K vpisniku in ugotovila, da je bil v trenutku izdaje izpodbijane odločbe kazenski postopek zoper tožnika že zaključen, da pa sodba, ki je bila izdana v ponovljenem postopku, še ni pravnomočna. Dodelitev BPP za pravno svetovanje in izdelavo pravnega mnenja o možnosti prestajanja kazni v tujini zato tudi ne predstavlja več sodnega uveljavljanja pravic v smislu 1. in 7. člena ZBPP. Ker sodba v kazenski zadevi še ni pravnomočna, je tožnikova prošnja v preostalem delu, v katerem prosi za dodelitev BPP za svetovanje glede pogojnega in predčasnega odpusta, glede možnosti odprave ukrepa izgona iz RS in glede možnosti, da bi ga sodišče vpisalo v sistem SIS, preuranjena, je pa obenem tudi nerazumna.

6.Pogojni odpust in predčasni odpust, za katera tožnik prosi za dodelitev BPP za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja, sta urejena v 105. do 107.a členu in v 108. členu ZIKS-1. V 8. členu ZIKS-1 je določeno, da se odločbe na podlagi 107. člena (pogojni odpust) in 108. člena (predčasni odpust) ZIKS-1 izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Postopka pogojnega odpusta in predčasnega odpusta sta torej upravna in ne sodna postopka v smislu določb ZBPP, kar pomeni, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP v tem delu zato ni razumna. Prav tako ni razumna njegova prošnja v delu, kjer predlaga dodelitev BPP za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja glede možnosti odprave ukrepa izgona tujca iz RS. Toženka navaja, da je izgon tujca iz države urejen v 78., 127. in 139.a členu ZIKS-1. Po določbi 127. člena ZIKS-1 policija tujca, ki mu je izrečena stranska kazen izgona tujca iz države, odstrani iz države po pravnomočnosti sodbe oziroma po odpustu iz zavoda. Glede na dejstvo, da v konkretnem primeru sodba še ni pravnomočna, tožniku pa je bilo z že dodeljeno BPP omogočeno pravno sredstvo zoper to sodbo, je njegova prošnja v tem delu očitno nerazumna. Nerazumna pa je tudi njegova prošnja v delu, kjer prosi za dodelitev BPP za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja o možnosti, da bi ga sodišče vpisalo v sistem SIS. Ugotavlja, da podatki iz sistema SIS nimajo povezave s sodnim uveljavljanjem pravic in varstvom pred obtožbami, tožnik pa tudi ni izkazal, da bi to kakorkoli vplivalo na njegov osebni oziroma socialno ekonomski položaj.

7.Toženka zaključi, da v predmetni zadevi ne gre za prošnjo za dodelitev BPP za sodno uveljavljanje pravic v smislu 1. člena ZBPP in je zato tožnikovo prošnjo zavrnila, ne da bi ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje materialne pogoje za dodelitev BPP. Pojasnjuje, da ZBPP že v splošnih določbah omejuje namen BPP na uresničevanje pravice do sodnega varstva, kamor poleg sodnih postopkov šteje tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. Med te zadeve pa ni mogoče umestiti zadev, za katere tožnik prosi za dodelitev BPP, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča III U 213/2022 z dne 11. 11. 2022, II U 291/2020 z dne 4. 11. 2020 in II U 115/2020-6 z dne 17. 6. 2020, na katere se sklicuje.

8.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), sodišču predlaga, naj njegovi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da se njegovi prošnji za dodelitev BPP ugodi, toženka pa naj mu povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišču še predlaga, naj ga oprosti plačila sodnih taks v tem postopku.

9.V tožbi navaja, da je brezposeln in brez premoženja in je zato prosil za dodelitev BPP za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja glede pogojnega odpusta, predčasnega odpusta, glede možnosti prestajanja kazni v tujini, glede možnosti odprave ukrepa izgona iz RS in glede možnosti, da bi ga sodišče vpisalo v sistem SIS. V kazenskem postopku ni priznal krivde za očitano mu kaznivo dejanje, saj ga ni storil. Sodišče je del postopka prevajalo v napačen jezik, ni zaslišalo vseh prič in mu je kršilo postopkovne pravice, še vsi drugi razlogi, zaradi katerih trdi, da odločitev ni zakonita, pa so pojasnjeni v vlogi, ki je bila predložena toženki.

10.Zatrjuje, da je sodišče za isto obliko BPP (posvet in pravno mnenje) drugemu prosilcu v zadevi Bpp 748/24 odobrilo BPP, kar kaže, da je diskriminiran v primerjavi s tem in drugimi prosilci (npr. v zadevi Bpp 175/23) ter postavljen v neenakopraven položaj, s tem pa so kršene njegove pravice iz 2., 14. in 21. člena Ustave ter 5. in 6. člena EKČP. Za zastopanje pred sodiščem prve stopnje je imel BPP odobreno, pogoji za dodelitev BPP pa se pri njem niso spremenili.

11.Da ima tožnik možnosti za uspeh, priča dejstvo, da je ustavna sodnica dr. Šalamon v ločenem mnenju k sklepu Ustavnega sodišča, št. U-I-475/22, Up-1729/22 z dne 3. 5. 2023, izpostavila neustavnost 308. člena KZ-1G in navajala, da bi moralo Ustavno sodišče zadevo presojati vsebinsko, ker gre za pomembno pravno vprašanje. Izvod ustavne odločbe je tožnik toženki dostavil in s tem izkazal, da je v obravnavani zadevi izpolnjen vsebinski pogoj za odobritev BPP.

12.Tožnik v nadaljevanju tožbe citira določbo 13. člena ZBPP, pojasnjuje, kolikšen je znesek minimalnega dohodka, citira določbo 14. člena ZBPP ter opisuje, kaj se upošteva pri ugotavljanju dohodkov prosilca za BPP. Če mu BPP ne do dodeljena, bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar je v nasprotju z določbami ZBPP. Meni, da je bil z odločitvijo toženke diskriminiran glede na druge upravičence do BPP zaradi stanu kateremu pripada (ker je brezposeln) in da mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP. Uveljavlja še, da izpodbijana odločba ni obrazložena, saj ni razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi katerih je toženka zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP.

13.Toženka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

14.Tožba ni utemeljena.

15.Tožnik ugotovitvam toženke o dejanskem stanju, ki je relevantno za obravnavano zadevo, ne ugovarja in zato sodišče šteje, da med strankam ni sporno. Sporno ni: (-) da je bila tožniku z odločbo Bpp 246/2023 z dne 27. 3. 2023 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku I K 80052/2022, ki se je zoper njega vodil pred Okrožnim sodiščem v Kopru; (-) da je bila tožniku z odločbo Bpp 494/2023 z dne 30. 8. 2023 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku zaradi preučitve verjetnih izgledov za uspeh v zvezi z možnostjo vložitve izrednih pravnih sredstev zoper priporne sklepe in ustavne pritožbe; (-) da je bila tožniku z odločbo Bpp 1240/2023 z dne 29. 12. 2023 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku zaradi preučitve možnosti prestajanja kazni zapora v Nemčiji; (-) da je bila tožniku z odločbo Bpp 328/2024 z dne 28. 3. 2024 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v ponovnem sojenju v prej navedenem kazenskem postopku ; in (-) da odločitev v ponovljenem kazenskem postopku, ki se je vodil zoper tožnika, v času izdaje izpodbijane odločbe še ni bila pravnomočna.

16.Med strankama pa je sporna izpodbijana odločitev toženke, ki je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in pripravo pisnega pravnega mnenja glede možnosti prestajanja kazni v tujini, glede pogojnega odpusta in predčasnega odpusta, glede možnosti odprave ukrepa izgona iz RS in glede možnosti, da bi ga sodišče vpisalo v sistem SIS. Tožnik odločitvi toženke nasprotuje in predlaga, naj se taka odločitev spremeni tako, da se mu zaprošena BPP odobri, vendar pa svojega stališča ne utemeljuje, pač pa le ponavlja navedbe iz prošnje za dodelitev BPP ter trdi, da je bil v postopku diskriminiran. Navaja še, da je v kazenskem postopku prišlo do postopkovnih nepravilnosti, da ni storil očitanega mu kaznivega dejanja in da je določba 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) neustavna, kar vse pa za odločanje v tej zadevi, glede na postopke, za katere zaproša za dodelitev BPP, ni relevantno.

17.Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnem spisu ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podrobno opisala potek postopka in pojasnila vse razloge za svojo odločitev, zato sodišče zavrača očitek tožnika, da naj bi bila obrazložitev odločitve nepopolna, torej zavrača očitek o bistveni kršitvi pravil postopka v tem smislu. Prav tako sodišče ugotavlja, da je toženka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila in zato zavrača tudi tožnikov očitek o zmotni uporabi materialnega prava in o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi navedbami pa še dodaja:

Splošno o namenu BPP

Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu, poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. BPP se lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

Kot izhaja iz besedila navedenih zakonskih določb, je namen BPP po ZBPP upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic. Tako je tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014 pravico do BPP opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. BPP je namreč institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega sredstva. Pri presoji je upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem, tj. da imajo vsi ljudje brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih. Navedeno pomeni, da se BPP ne more podeliti za nesodne postopke, med katere se uvršča tudi upravni postopek.

Za upravni postopek gre, kadar upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Na podlagi drugega odstavka 2. člena ZUP se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave zadeve.

O prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in pripravo pisnega pravnega mnenja glede možnosti prestajanja kazni v tujini

Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da mu je bila z odločbo Bpp 1240/2023 z dne 29. 12. 2023 že dodeljena redna BPP za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku zaradi preučitve pravnega položaja in sestave pisnega pravnega mnenja glede možnosti prestajanja kazni zapora v Nemčiji. Prav tako ne prereka ugotovitve, da je kazenski postopek, ki se je vodil zoper njega, zaključen, da pa sodba, ki je bila izdana v ponovljenem postopku, še ni pravnomočna. Sodišče zato soglaša s toženko, da izdelava pravnega mnenja glede možnosti prestajanja kazni zapora v tujini ne predstavlja več sodnega uveljavljanja varstva pravic v smislu 1. in 7. člena ZBPP. Izročitev obsojencev tuji državi zaradi prestajanja kazni je namreč poseben postopek, ki temelji na mednarodnih pogodbah in pravilih diplomacije, odločbo o izročitvi pa izda minister, pristojen za pravosodje (glej XXXI. poglavje Zakona o kazenskem postopku (ZKP)).

Sodišče ugotavlja, da je bilo tožniku v času teka kazenskega postopka sodno varstvo zagotovljeno z dodeljeno BPP (tudi za posvetovanje glede možnosti prestajanja zaporne kazni v tujini), ker pa se je postopek zaključil, nadaljnji postopki glede njegove izročitve oziroma možnosti prestajanja kazni v tujini niso več del uveljavljanja sodnega varstva pravic, pač pa del drugih postopkov, ki potekajo po pravilih ZUP (glej 18. točko te obrazložitve ter obrazložitev v naslednjih točkah). Sodišče zato presoja, da je bila odločitev toženke, ki je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja glede možnosti prestajanja kazni zapora v tujini, pravilna.

O prošnji za dodelitev BPP za pogojni odpust in predčasni odpust (obsojenca s prestajanja kazni zapora)

Sodišče pritrjuje zaključku toženke, da pravno svetovanje ter izdelava pisnega pravnega mnenja glede pogojnega in predčasnega odpusta s prestajanja kazni zapora nista sodna, pač pa upravna postopka in da zato tožnik ni upravičen do dodelitve BPP iz tega naslova.

O pogojnem odpustu odloča komisija za pogojni odpust (glej prvi odstavek 105. člena ZIKS-1), ki o odločitvi izda pisno odločbo (prvi odstavek 107. člena ZIKS-1), o predčasnem odpustu pa z odločbo odloči direktor zavoda potem, ko dobi mnenje strokovnih delavcev (prvi odstavek v zvezi z drugim odstavkom 108. člena ZIKS-1). V 8. členu ZIKS-1 je določeno, da se odločbe, ki so med drugim izdane na podlagi 107. in 108. člena tega zakona, izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP.

Ker komisija za pogojni odpust oziroma direktor zavoda v primeru predčasnega odpusta odločitev izdata po določbah ZUP, gre skladno z drugim odstavkom 2. člena ZUP za odločanje o upravni zadevi v upravnem postopku, in ne za sodni postopek, za katerega je mogoče dodeliti BPP na podlagi 7. člena ZBPP. Za upravni postopek (ki ni sodni postopek) oziroma za vlaganje vlog ali pravnih sredstev v upravnem postopku namreč BPP po določbah ZBPP ni mogoče dodeliti. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z določbami in namenom ZBPP, ki je že v 1. členu tega zakona jasno opredeljen.

Enako to velja za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja v zvezi s pogojnim in predčasnim odpustom (kot eno od oblik, v kateri se lahko izvaja BPP) s prestajanja kazni zapora.

Sodišče še dodaja, da je zoper odločbo komisije za pogojni oziroma zoper odločbo direktorja zavoda v primeru predčasnega odpusta sicer mogoč upravni spor (v zvezi s tem pa je dodelitev BPP mogoča), vendar tožnik niti v prošnji za BPP niti v predmetni tožbi navedb v tej smeri ni podal.

Vse povedano vodi do zaključka, da je odločitev toženke, ki je kot očitno nerazumno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za svetovanje in izdelavo pravnega mnenja zaradi pogojnega ali predčasnega odpusta, glede na povedano po presoji sodišča pravilna.

O prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja glede možnosti odprave ukrepa izgona tujca iz RS

Toženka je pravilno pojasnila, da policija tujca, ki mu je izrečena stranska kazen izgona tujca iz države, odstrani iz države po pravnomočnosti sodbe oziroma po odpustu iz zavoda. O predvidenem odpustu obsojenca, ki mu je izrečen izgon tujca iz države in bo na dan odpusta minilo več kot dve leti od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena ta sankcija, obvesti sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, da po uradni dolžnosti presodi, ali so še podane osebne okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev o izgonu. Sodišče je tisto, ki odloči, ali naj se izgon izvrši, zoper sprejeto odločitev pa je dopustna pritožba na višje sodišče.

Ker sodba v kazenski zadevi, v kateri je bila tožniku izrečena stranska sankcija izgona tujca iz države, še ni pravnomočna, sodišče meni, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja glede možnosti odprave (ali izvršitve) take sankcije preuranjena; ker je bila tožniku BPP dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku na I. in II. stopnji (torej tudi za pravno svetovanje in zastopanje glede izrečenih sankcij), pa je taka prošnja tudi očitno nerazumna. Sodišče zato presoja, da je bila odločitev toženke, ki je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja glede možnosti odprave ukrepa izgona tujca iz RS, utemeljena.

O prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in pripravo pravnega mnenja glede vpisa podatkov v sistem SIS

Sodišče se strinja tudi z odločitvijo toženke v delu, v katerem je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja glede možnosti tožnikovega vpisa v SIS. Vpisovanje podatkov v ta sistem namreč ne sodi v sodno uveljavljanje pravic, saj ne gre za sodni postopek (nenazadnje, sodišče do tega sistema tudi nima dostopa), dodelitev BPP za postopek, ki po določbah ZBPP ne sodi med postopke, za katero se taka pomoč lahko odobri, pa zato ni dopustna.

Toženka je torej pravilno presodila, da je tožnikova prošnja tudi v tem delu očitno nerazumna, pritrditi pa ji tudi gre, da tožnik niti v prošnji niti v tožbi niti ni pojasnil, zakaj naj bi tak vpis posegel v njegov socialno ekonomski položaj.

O trditvi tožnika, da je bil v postopku diskriminiran glede na svoj stan in obravnavan neenako v primerjavi z drugimi prosilci za BPP

31.Tožnik trdi, da naj bi ga tožena stranka obravnavala neenako glede na druge prosilce za brezplačno pravno pomoč ter se sklicuje na zadevi Bpp 748/24 in Bpp 175/23, ko je bila po njegovih navedbah strankama v primerljivo enakih zadevah BPP dodeljena.

32.Sodišče ugotavlja, da tožnik teh svojih trditev ni z ničemer izkazal, niti ni predložil odločb, na kateri se sklicuje, da bi jih bilo mogoče primerjati z izpodbijano odločbo. T0žnik tudi ni pojasnil, v čem so si primeri enaki (podobni), da bi bilo mogoče govoriti o neenaki obravnavi tožnika in kje vidi razloge za zatrjevano neenako obravnavo. Njegova trditev torej ostaja na ravni pavšalnega in neizkazanega zatrjevanja, do katerega pa se sodišče ne more in se tudi ni dolžno opredeljevati. Tožnik tudi ne more uspeti zgolj s posplošenim zatrjevanjem, da ga je toženka obravnavala neenako zato, ker je brez zaposlitve, in da je kršila določbe Ustave in EKČP, trditvenega bremena pa ne more nadomestiti z dokaznim predlogom za svoje zaslišanje.

33.Za zadevo nerelevantno pa je tudi tožnikovo sklicevanje na mnenje dr. Šalamon o 308. členu KZ-1, saj tožnik ni zaprosil za dodelitev BPP za kazenski postopek, v katerem bi mu bilo očitano to kaznivo dejanje, pač pa za pravno svetovanje ter za izdelavo pisnega pravnega mnenja za postopke, ki niso sodni postopki, temveč upravni postopki, in je to razlog za zavrnitev njegove prošnje.

O presoji izpolnjevanja materialnega kriterija za dodelitev BPP

34.Sodišče ugotavlja, da toženka po tem, ko je ugotovila, da tožnik objektivnega kriterija za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje, utemeljeno ni presojala, ali izpolnjuje finančni kriterij in zato ni ugotavljala njegovega materialnega položaja. Za dodelitev BPP morata namreč biti oba kriterija izpolnjena kumulativno. Tožbeni ugovori, ki jih v zvezi s finančnim položajem uveljavlja tožnik v tožbi, zato ne morejo pripeljati do drugačne odločitve v zadevi, saj zanjo niso bistveni.

Sklepno

35.Ob upoštevanju vsega doslej navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev toženke pravilna in zakonita, zato je tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

36.Sodišče je odločitev v zadevi sprejelo, ne da bi razpisalo glavno obravnavo. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno (kar je pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve) in mu tožnik tudi ne oporeka, sporna pa je pravilna uporaba materialnega prava, to je določb 1., 7. in 24. člena ZBPP (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

37.O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

38.Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvah BPP po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.

-------------------------------

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2022 z dne 1. 2. 2022.

2 Tako tudi sodba Upravnega sodišča I U 1183/2023-7 z dne 9. 10. 2023.

3 Primerjaj s sodbo tega sodišča III U 153/2020 z dne 24. 9. 2020.

4 Glej sodbe Upravnega sodišča III U 213/2022-7 z dne 11. 11. 2022, II U 291/2020-6 z dne 4. 11 2020 in II U 115/2020-6 z dne 17. 6. 2020.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 1, 7 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (1978) - ZIKS - člen 105, 105/1, 108

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.