Jedro

Vprašanje ničnosti pogodbe, s katero je tožeča stranka od tožene kupila poslovni prostor, katerega izpraznitev zahteva s tožbo, je za odločitev o utemeljenosti izpraznitvenega zahtevka predhodno vprašanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da tožena stranka izprazni poslovne prostore v določeni izmeri v določeni poslovni stavbi.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala njeno razveljavitev. Med drugin je navedla, da je ML poslovno stavbo pridobil od LBH, ta pa jo je kupila od tožene stranke. Obe prodajni pogodbi sta nični, kar tožena stranka uveljavlja v dveh pravdah, ki še nista končani, od vprašanja veljavnosti teh dveh pogodb pa je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka v tej pravdi. V primeru ničnosti je namreč brez pravnega učinka tudi najemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama. Na to je tožena stranka opozarjala že med postopkom na prvi stopnji, a sodišče teh ugovorov ni upoštevalo. Trdila je tudi, da sta pravdni stranki sklenili ustni dogovor o podaljšanju najema do zaključka pravde o ničnosti prodajne pogodbe in o tem predlagala zaslišanje prič. O tem dejstvu in dokaznih predlogih izpodbijana sodba nima razlogov.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila, pač pa je z vlogo z dne 6.12.1995 umaknila tožbo. Te izjave pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati, ker je tožbo mogoče umakniti samo do konca glavne obravnave (2. odst. 197. člena ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Če bi bili prodajni pogodbi, na podlagi katerih je prešla poslovna stavba, iz katere bi morala tožena stranka izprazniti določene prostore, v last tožeče stranke, nični, bi bila posledica tega vrnitev celotne stavbe toženi stranki. Tožeča stranka bi s tem izgubila zahtevek na izpraznitev poslovnih prostorov, ker ne bi bila več lastnik stavbe, v kateri se ti nahajajo. Zato je vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka odvisno od rešitve vprašanja ničnosti prodajnih pogodb, torej gre za predhodno vprašanje (1. odst. 12. člena ZPP). Prvostopno sodišče je zavzelo napačno stališče, da tu ni predhodnega vprašanja, zato se z ničnostjo prodajnih pogodb ni ukvarjalo. Po določbi 1. odst. 12. člena ZPP bi to vprašanje lahko rešilo samo (z učinkom le za to pravdo - 2. odst. 12. člena ZPP), lahko pa bi postopek prekinilo in počakalo, da se končata pravdi, za kateri je tožena stranka trdila, da tečeta (1. točka 1. odst. 213. člena ZPP). Ker se s tem odločilnim vprašanjem ni ukvarjalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. To velja tudi glede trditve tožene stranke, da je bil s tožečo stranko dosežen dogovor o podaljšanju trajanja najema. Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 1. odst. 370. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje najprej izvedlo postopek v zvezi z umikom tožbe. Če pravda na ta način ne bo zaključena, pa bo moralo rešiti najprej predhodno vprašanje ali pa postopek prekiniti, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji pa o zahtevku ponovno odločiti.