Jedro

Že iz poimenovanja kaznivega dejanja je razvidno, da gre za napad na osebo, mlajšo od 15 let, ki je spolne narave, kar pomeni, da ga je storilec izvršil zato, da bi zadovoljeval svoj spolni nagon. Navedeno pomeni, da mora storilčev naklep v vsakem primeru zajemati tudi spolno naravo dogajanja in glede slednje mora storilec ravnati naklepno (v eventualnem ali direktnem naklepu). Ali je obdolženec z opisanim ravnanjem deloval s tem namenom, je bistvenega pomena in gre za odločilno dejstvo, ki opredeljuje navedeno kaznivo dejanje in ta namen mora biti v sodbi obrazložen.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi in se napadena sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo I K 43942/2021 z dne 19. 10. 2023 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po drugem odstavku 57. člena tega zakona izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu po četrtem odstavku 173. člena KZ-1 določilo kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po prvem odstavku 97. člena ZKP je odločilo, da stroški in nagrada zagovornika in pooblaščenke mladoletne oškodovanke, ki sta bila postavljena po uradni dolžnosti, bremenijo proračun, po drugem odstavku 105. člena ZKP pa je mladoletno oškodovanko B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca. V uvodu pritožbe navaja, da vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve procesnih pravil - uporabe nezakonito pridobljenih dokazov, na katere se sodba ne sme opirati, hkrati je izrek sodbe v določenem nasprotju z obrazložitvijo in je sodba sama s sabo v nasprotju, ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da kazenski postopek zoper obsojenca ustavi z oprostilno sodbo in ga oprosti plačila vseh stroškov postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve pritožbe je razvidno, da pritožba uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko kršitve procesnih pravil zaradi uporabe nezakonito pridobljenih dokazov ne pojasni. Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti, ker je ugotovilo, da pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka. V uvodu navedene trditve, da je izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo in je sodba sama s seboj v nasprotju, pritožba ne obrazloži, smiselno pa pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP uveljavlja z navedbo, da iz obrazložitve sodbe ni razvidno, v izreku sodbe pa ni navedeno, na podlagi česa sodišče prve stopnje zaključuje, da je obdolženec ravnal na opisan način zato, da bi zadovoljil svoj spolni nagon. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis kaznivega dejanja glede tega ni nerazumljiv, saj ta okoliščina ne sodi v opis kaznivega dejanja, da pa ima pritožba prav, ko navaja, da sodišče prve stopnje v sodbi ni obrazložilo, na podlagi česa zaključuje, da je obdolženec ravnal naklepno zato, da bi zadovoljil svoj spolni nagon.

5. Sodišče prve stopnje je krivdno obliko, v kateri naj bi ravnal obdolženec, obrazložilo v točki 59 razlogov sodbe. Navedlo je, da njegovemu zagovoru ne verjame, temveč verjame mladoletni oškodovanki, ki je opisala obdolženčevo ravnanje; da je bil obdolženec seznanjen z starostjo mladoletne oškodovanke, saj so se o tem neposredno pred obravnavanim dogodkom na parkirišču pogovarjali in je pri tem celo primerjal obe deklici po velikosti ter komentiral njuno postavo, ter da navedeno tudi kaže, da je dejanje hotel storiti, saj se je kot odrasla oseba nedvomno zavedal svojega ravnanja, šlo pa je za očitno nesorazmerje v starosti in spolni zrelosti med njima, vendar pa je to dejanje tudi hotel storiti, torej je nedvomno ravnal z direktnim naklepom. Dodan je zaključek, da sodišče tako ne verjame obrambi obdolženca, da je šlo za nehoten dotik, saj je B. B. povedala, da jo je potegnil k sebi, prijel, kot da bi nekaj iskal, in potresel za zadnjico.

6. Obdolženi A. A. je bil z napadeno sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena KZ-1. Že iz poimenovanja kaznivega dejanja je razvidno, da gre za napad na osebo, mlajšo od 15 let, ki je spolne narave, kar pomeni, da ga je storilec izvršil zato, da bi zadovoljeval svoj spolni nagon. Navedeno pomeni, da mora storilčev naklep v vsakem primeru zajemati tudi spolno naravo dogajanja in glede slednje mora storilec ravnati naklepno (v eventualnem ali direktnem naklepu). Ali je obdolženec z opisanim ravnanjem deloval s tem namenom, je bistvenega pomena in gre za odločilno dejstvo, ki opredeljuje navedeno kaznivo dejanje in ta namen mora biti v sodbi obrazložen. Ker pritožba utemeljeno navaja, da v razlogih sodbe ni obrazloženo, na podlagi česa sodišče prve stopnje sklepa, da je obdolženec pri dotiku z oškodovanko ravnal z naklepom zadovoljiti svoj spolni nagon, sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu in je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

7. Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vselej terja razveljavitev sodbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika obdolženca ugodilo in napadeno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje dokazni postopek ponovilo in v primeru ponovnega izreka obsodilne sodbe navedeno kršitev odpravilo.

9. Sklep pritožbenega sodišča temelji na prvem odstavku 392. člena ZKP.