Jedro

Tudi v primeru gradnje novega objekta (garaže) je treba šteti, da gre za povečanje površin objekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se tožnici odmeri komunalni prispevek za poseg v prostor na območju urejanja prostora v naselju k.o. ..., na zemljišču s parc. št. 1252/17, za novogradnjo garaže, v višini 632,35 EUR. V obrazložitvi navaja, da je izpodbijana odločba izdana po uradni dolžnosti na podlagi pridobljenega gradbenega dovoljenja št. 351-994/2010-8 (04071) z dne 26. 1. 2001. Predmetno zemljišče se nahaja na območju urejanja prostora v naselju k. o. ... Za to območje veljajo določbe tam naštetih prostorskih aktov Občine Ptuj, med njimi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Ptuj izven mesta Ptuj (PUP). Komunalni prispevek je investitor dolžan plačati v skladu s tretjim odstavkom 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), 210 členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), 5. členom Odloka o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (Odlok o komunalnem prispevku, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 9/07 in 14/07, 2/10) in 5. členom Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju Mestne občine Ptuj (Odlok o programu opremljanja zemljišč, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 9/07 in 14/07). Pri določitvi višine prispevka so bili v skladu s 5. členom Programa opremljanja upoštevani lokacija objekta, cene opremljanja zemljišča, neto tlorisna površina objekta. Velikost same parcele se ne upošteva, ker se smatra, da je bil komunalni prispevek zanjo že poravnan. Glede na izračun po 5. členu Odloka o komunalnem prispevku znaša odmerjeni komunalni prispevek 632,35 EUR.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožničino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka v primeru gradnje nezahtevnega objekta, ki nima samostojnih priključkov, v 4. alinei 3.točke 2. člena Odloka o komunalnem prispevku, ki določa, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka vsak lastnik objekta, ki se na novo priklaplja oz. uporablja javno infrastrukturo ali grajeno javno dobro, ki je predmet tega odloka ter programa opremljanja in zanjo še ni plačal komunalnega prispevka, pri čemer grajeno javno dobro pomeni ceste, javne površine, zelene površine, igrišča, parkirišča, ipd.. Ker se komunalni prispevek izračuna in odmeri za vsak nov objekt za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje (torej tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta), že pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše ne vpliva na odmero komunalnega prispevka za garažo. Formula za izračun komunalnega prispevka je predpisana s 6. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in s 5. členom Odloka o komunalnem prispevku. Na višino komunalnega prispevka vplivata predvsem neto tlorisna površina objekta in velikost parcele. Za morebitno oprostitev plačila komunalnega prispevka ni pravne podlage.

Tožnica v tožbi navaja, da gre v zadevi za izgradnjo garaže kot nezahtevnega objekta. Pogoje za gradnjo nezahtevnih objektov natančneje določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki v prvem odstavku 4. člena določa, da nezahtevni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, ampak so lahko priključeni na obstoječe priključke. V primeru gradnje nezahtevnega objekta plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, kot je to pri gradnji zahtevnih objektov. Občina lahko odmeri komunalni prispevek samo za potrebe gradnje, kadar je plačilo komunalnega prispevka pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, to pa je samo v primeru gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov. Niti določbe ZPNačrt, niti določbe občinskih odlokov, ne dajejo pravne podlage za odmero komunalnega prispevka v primeru gradnje nezahtevnega objekta, ki nima samostojnih priključkov, saj v obravnavanem primeru ne gre niti za novo priključevanje, niti za povečevanje neto tlorisne površine objekta (80. člen ZPNačrt), temveč za gradnjo nezahtevnega objekta, ki ne bo imel samostojnega priključka na objekte gospodarske javne infrastrukture. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka v obravnavanem primeru gradnje nezahtevnega objekta brez samostojnih priključkov podana v 4. alineji 3. točke 2. člena Odloka o komunalnem prispevku, ki kot zavezanca določa vsakega lastnika objekta, ki se na novo priključuje oz. uporablja javno infrastrukturo ali grajeno javno dobro, ki je predmet tega odloka ter Programa opremljanja in zanjo še ni plačal komunalnega prispevka, pri čemer grajeno javno dobro pomeni ceste, javne površine, zelene površine, igrišča, parkirišča ipd.. V obravnavanem primeru je bilo pri izračunu upoštevano, da objekt ne bo imel samostojnega priključka na objekte gospodarske javne infrastrukture, zato je bil uporabljen faktor Cti 43,10 EUR na m2 (5. člen Odloka o komunalnem prispevku). To pomeni, da pri odmeri komunalnega prispevka niso bili zajeti vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava in ekološki otoki, temveč le cestna infrastruktura in javne površine, ki so pri izračunu komunalnega prispevka vedno upoštevani, saj jih lastnik objekta vedno uporablja. Za grajeno dobro lokalnega pomena se komunalni prispevek vedno plača (drugi odstavek 5. člena Odloka o programu opremljanja). Namen komunalnega prispevka je v tem, da se občini plača del stroškov gradnje komunalne opreme, hkrati pa se zavezancu zagotavlja priključek na že zgrajeno komunalno premo oz. mu je jasno zagotovljeno, da bo ta zgrajena a v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

V odgovoru na ta odgovor tožnica ponavlja in dodatno utemeljuje svoje tožbene navedbe.

Tožba ni utemeljena.

V zvezi z obravnavano problematiko iz določb 66. člena ZGO-1 (pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja) res izhaja, da mora pristojni upravni organ še pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, če so plačane z zakonom določene dajatve in prispevki oz. na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti (5. točka prvega odstavka), vendar pa je za gradnjo nezahtevnega objekta potem v členih od 74.a do 74.č določen poenostavljen postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, v katerem predhodno plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za njegovo izdajo. To pa še ne pomeni, da komunalnega prispevka v teh zadevah ni treba plačati, zato je tozadevni tožbeni ugovor neutemeljen.

Iz določb ZPNačrt glede komunalnega prispevka izhaja, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. Zavezanec je investitor, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali povečuje neto tlorisno površino objekta (80. člen). Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost. Podrobnejša merila predpiše minister, občina pa lahko skladno z njimi predpiše še svoja podrobnejša merila (82. člen).

Iz Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka izhaja, da se komunalni prispevek odmeri z odmero odločbo na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti (3. člen). Merila za odmero komunalnega prispevka se navedejo v programu opremljanja (površina stavbnega zemljišča, neto tlorisna površina objekta, opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, namembnost objekta), konkretna višina komunalnega prispevka pa je odvisna od tega, na katero komunalno opremo lahko zavezanec priključi svoj objekt in ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme iz 3. točke prvega odstavka 71. člena ZPNačrt (ceste, parkirišča in druge javne površine). Zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta, se komunalni prispevek odmeri kot pozitivna razlika med površinami pred spremembo in po njej- če se npr. del objekta poruši, se ta površina odšteje od na novo prizidanega dela (5. in 6. člen).

V 4. in 5. členu Odloka o komunalnem prispevku je določeno, da se komunalni prispevek izračuna in odmeri za vsak nov objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, odmeri pa se ob upoštevanju stroškov opremljanja s komunalno infrastrukturo na območju gradnje glede na dva kriterija: površino stavbnega zemljišča (parcele) in neto tlorisno površino objekta. V 5. členu Odloka o programu opremljanja zemljišč je še določeno, da se za odmero komunalnega prispevka zavezancem obračunske stroške preračuna na merske enote, to je na površino stavbnega zemljišča in na neto tlorisno površino objektov. V primeru, da se objekt na območju ne more priključiti na določeno vrsto infrastrukture, se ji komunalni prispevek ne obračuna v celoti, ampak zmanjša za znesek infrastrukture, ki je na območju ni. Za grajeno javno dobro lokalnega pomena se komunalni prispevek vedno obračuna.

Citirane določbe obeh občinskih odlokov (zlasti, da se komunalni prispevek obračuna za vsak objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in da se za grajeno dobro lokalnega pomena komunalni prispevek vedno plača) po presoji sodišča predstavljajo zakonito podlago za odmero komunalnega prispevka v obravnavanem primeru in tudi ne nasprotujejo citiranim in drugim zakonskim določbam. Tudi v primeru gradnje novega objekta (garaže) je treba šteti, da gre za povečanje površin objekta oz. objektov. Upravno sodišče RS je v svoji sodni praksi že zavzelo pravno stališče, da je treba za povečanje neto tlorisne površine objektov plačati komunalni prispevek ne glede na to, da je bil ta prispevek za gradnjo na istem zemljišču že plačan (sodba I U 1256/2010 z dne 19. 5. 2011).

Upoštevaje navedeno, je odločitev prvostopnega organa, da se komunalni prispevek obračuna, po presoji sodišča zakonita, tožbena ugovora, da ni mogoče odmeriti komunalnega prispevka za gradnjo nezahtevnega objekta in da v obravnavanem primeru ne gre niti za novo priključevanje, niti za povečevanje neto tlorisne površine objekta, pa neutemeljena.

Samemu konkretnemu izračunu komunalnega prispevka tožnica ne ugovarja, pa tudi sicer iz dokumentacije izhaja, da je bil odmerjen ob upoštevanju konkretnih dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, v skladu s 5. členom Odloka o programu opremljanja zemljišč. Lokacija obravnavane novogradnje je v obračunskem območju cone I ureditvenega območja k. o. ..., upoštevane so tam določene cene opremljanja zemljišča, obračun je bil izveden po predpisani metodologiji, v izračunu ni bila upoštevana površina celotne parcele, ampak le površina garaže, prav tako pri izračunu ni upoštevana tista komunalna oprema, ki za funkcioniranje garaže ni potrebna.

V ostalem se sodišče, v izogib ponavljanju, sklicuje na navedbe upravnega organa in tožene stranke v obrazložitvi izpodbijanih upravnih aktov (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.