Jedro

V skladu s splošnim določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V postopku je zato uspešnejša stranka, ki zatrjevana dejstva s stopnjo gotovosti uspe dokazati. Svojemu dokaznemu bremenu, da je na ustrezen zakonsko predpisan način notificiral stvarne napake obravnavanega stroja, kar je pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, toženec v tem postopku ni zadostil.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točki I in III izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru Ig 2007/00228 z dne 21. 2. 2007 vzdržalo v veljavi v delu, v katerem je bilo toženi stranki (prej dolžniku) naloženo plačati tožeči stranki (prej upniku) znesek 13.938,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 24. 1. 2007 do plačila in za stroške izvršilnega postopka v znesku 312,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od devetega dne od prejema sklepa o izvršbi do plačila (I. točka izreka). Citirani sklep o izvršbi pa je v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo plačati tožeči stranki znesek 983,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 24. 1. 2007 do plačila in za zakonske zamudne obresti od zneska 13.938,48 EUR za čas od 24. 1. 2007 do plačila, razveljavilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.873,48 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila (III. točka izreka), ter da tožena stranka nosi sama svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se z laično pritožbo pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec) in izpodbija obsodilni del sodbe. Smiselno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Toženec meni, da je izpodbijana sodba nepravična, ne upošteva vseh argumentov, dokazov in listin, iz katerih je razvidno, da je bil v prvi vrsti toženec zaveden od K., slovenskih zastopnikov in tožeče stranke in tako oškodovan za sredstva, delo in zdravje. V obširnih pritožbenih navedbah podaja opis dogodkov v zvezi z nakupom obravnavanega stroja, njegovega zagona, težav v obratovanju in njegovih neuspešnih poskusov, da bi težave s strojem s pomočjo K. rešil. Bistvo pritožbenih navedb je v prepričanju pritožnika, da je sodišče prve stopnje nekritično v celoti sledilo tožeči stranki in njenim pričam, ki so po mnenju pritožbe lagale, njegovim zatrjevanjem, da stroj od začetka ni deloval kot bi moral in je bilo predstavljeno, ter da je imel stroj že na začetku stvarno, sistemsko in skrito napako, pa ni sledilo, pa čeprav je to prava resnica, za katero so vse trditve in dokazi v spisu. Pritožnik meni, da bi sodišče moralo zaslišati predlagane priče in po potrebi izvedenca mehatronika, kar bi omogočalo drugačne sklepe. Zato predlaga, da bi se obravnaval samo tisti del dogajanja, ko stroj ni bil sposoben narediti tistega, za kar je bil kupljen, to je oblepiti vrat. Vse ostalo, kar se je dogajalo pozneje, zadevo zamegljuje in troši dragoceno energijo. Zavzema se za razveljavitev izpodbijane sodbe in sprejem odločitve, da firma B. stroj prevzame, tožencu pa povrne kupnino v protivrednosti 40.000,00 bivših DEM.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi skrbno in zanesljivo obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev, ter v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja:

6. Sodišče druge stopnje sicer razume stisko toženca, v kateri se je znašel po nabavi stroja, od katerega je pričakoval, da mu bo olajšal delo in prinesel koristi, nasprotno pa mu je po njegovih zatrjevanjih prinesel in povzročil samo težave in škodo. Sodišče druge stopnje tudi verjame tožencu, da je menil, da je vera in zaupanje v človeka vrednota in da beseda nekaj velja, da zato o težavah in napakah stroja ni pisal, ker je zaupal in verjel, da bo s svojimi ustnimi prošnjami, s katerimi se je obračal na K., uspešen.

7. Kljub takšnemu razumevanju sodišča druge stopnje, pa je potrebno tožencu pojasniti, da obravnavano sporno razmerje izvira iz poslovnih odnosov, nenazadnje je bil in je, kot je to razbrati iz toženčeve pritožbe, toženec še vedno samostojni podjetnik, torej gospodarski subjekt. V poslovanju takšnih subjektov pa je potrebna večja mera skrbnosti in upoštevanje pravnih pravil, ki medsebojno poslovanje gospodarskih subjektov urejajo. Zato je pri obravnavanju sporov, ki izvirajo iz takšnih poslovnih razmerij kakršen je tudi obravnavani spor, potrebno upoštevati pravila, predvidena za reševanje takšnih spornih razmerij. Takšno pojasnilo je potrebno zato, ker se je toženec v pritožbi obregnil ob to, da se je sodišče v sodbi ukvarjalo z raznimi zakoni iz svetovne in domače zakonodaje o pravilih, ki jih mora on spoštovati, ter koliko in kaj mora plačati.

8. Toženec s pritožbo, kot je to smiselno razumeti iz njegovih pritožbenih navedb, graja dokazno presojo sodišča prve stopnje, ki je po izvedenem dokaznem postopku zavzelo stališče, da toženec ni uspel dokazati, da je zatrjevano stvarno napako, ki naj bi jo obravnavani stroj imel, in ki se je odražala v njegovem neustreznem delovanju, s pisnim obvestilom notificiral tožeči stranki, s čemer bi si zagotovil možnost uveljavljanja pravice iz naslova znižanja kupnine.

9. Sodišče druge stopnje pritrjuje sprejetemu stališču prvostopnega sodišča, da toženec v tem postopku, upoštevaje pravilno materialnopravno podlago spora, ni uspel dokazati, da je o zatrjevanih napakah na ustrezen pisni način obvestil tožečo stranko. Sodišče prve stopnje je do takšnega zaključka prišlo s skrbno dokazno presojo izvedenih dokazov. V točkah 17 in 18 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje skrbno dokazno ocenilo izpovedbe zaslišanih prič in toženca. Toženec v pritožbi sicer navaja, da so priče lažno izpovedovale, vendar za zatrjevano ne ponuja prav nobenih dokazov in s tako pavšalno, neobrazloženo pritožbeno navedbo ne more izpodbiti zanesljive dokazne presoje sodišča prve stopnje, da toženec ni podal ustrezne pisne reklamacije glede stvarnih napak, čemur nenazadnje pritrjuje njegova lastna pritožbena navedba, da ni pisal. 10. V skladu s splošnim določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V postopku je zato uspešnejša stranka, ki zatrjevana dejstva s stopnjo gotovosti uspe dokazati. Svojemu dokaznemu bremenu, da je na ustrezen zakonsko predpisan način notificiral stvarne napake obravnavanega stroja, kar je pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, toženec v tem postopku ni zadostil. 11. Toženec prav tako ne more biti uspešen s pritožbenim prizadevanjem, da naj sodišče zasliši predlagane priče in po potrebi izvedenca mehatronika. Sodišče prve stopnje je sprejelo sklep o neizvedbi po tožencu predlaganih dokazov, zaradi česar bi toženec moral, če s takšnim dokaznim postopanjem prvostopnega sodišča ni soglašal, moral morebitno procesno kršitev uveljavljati pred sodiščem prve stopnje in to takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (286.b člen ZPP). Toženec v pritožbi ni navajal, tega pa tudi ni ugotoviti iz podatkov spisa, da bi pred sodiščem prve stopnje toženec grajal, da sodišče neutemeljeno ni sledilo njegovim dokaznim predlogom, niti ni navajal, da predhodno te kršitve ni mogel navesti.

12. Ob ugotovitvi, da pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker le-ti niso bili priglašeni.